Eksotična imena v Sloveniji: Modna muha, izguba identitete ali novo bogastvo?

LJUBLJANA – V zadnjem času opažamo vse večjo priljubljenost imen, ki jih v Sloveniji še pred nekaj leti skorajda nismo poznali – Rejan, Rejjan, Gael, Zal, Anuar, Tay, Ruj. So ta imena res odraz globalizacije in želje po drugačnosti, ali pa gre preprosto za trend, ki bo čez desetletje pozabljen? Pogledali smo v ozadje poimenovanja otrok, ki vedno bolj beži stran od tradicionalnega.

Ali je to konec Janezov in Marij?

Se spomnite, kako so naše babice pogosto imele sestre, imenovane Frančiška, Marija ali Terezija, in kako so se bratje ponašali z imeni kot Franc, Jože in Anton? Ta imena so bila simbol slovenstva, povezana z našo zgodovino, tradicijo in vero. Danes pa v vrtcih slišimo nekaj povsem drugega: otroci z imeni, kot so Rejan in Tay, ki bi jih prej pričakovali na eksotičnih lokacijah ali v mednarodnih filmih, se igrajo z Žanom in Niko. In medtem ko je raznolikost imen nedvomno zanimiva, nas morda zaskrbi – kam gremo kot družba?

S tem se marsikdo ne bo strinjal, ampak takšno je pač moje mnenje.
To ni normalno. Kam so šla slovenska imena? pic.twitter.com/55HByHoJZT

— Zala Klopčič (@zalaklopcic) December 5, 2024

Kaj pravzaprav pomenijo ta nova imena?

Za začetek: Rejan in Rejjan sta arabski imeni. Eden izmed pomenov teh imen je “tisti, ki poteši žejo”, kar v islamski tradiciji nosi globok simbolični pomen – Rejjan je tudi ime enih od rajskih vrat, namenjenih tistim, ki so se postili med Ramazanom. Čudovito, kajne? Toda, koliko slovenskih staršev to resnično ve, preden izbere ime? Ali gre zgolj za všečnost zvoka? Morda pa je pri nas že toliko priseljencev, da to vpliva na statistiko?

Podobno je z imenom Gael, ki izhaja iz keltske kulture in se nanaša na galske narode, zlasti na Irce in Škote. Pomeni “radosten” ali “vesel”. A kako irsko zveni to ime v Sloveniji? Ali ni rahlo ironično, da Slovenci, ki tako radi poudarjamo svojo nacionalno pripadnost, zdaj izbiramo imena, ki zvenijo kot tujke?

Potem je tukaj še Zal, junak iz perzijske mitologije, ki je bil vzgojen s strani mitske ptice Simurgh. Ime nosi pomen “sivec” ali “star”. Kulturno bogato, ni kaj – toda, ali bo “Mali Zal” čez 30 let srečen s tem imenom na slovenski upravni enoti?

Globalizacija ali izguba kulturne identitete?

Razlogi za izbiro teh imen so raznoliki. Nekateri starši želijo otroku dati ime, ki ga bo ločilo od množice. Želijo unikatnost – otrok s takšnim imenom zagotovo ne bo imel težave, da bi bil “Tay P.” v razredu, polnem Nikov. A hkrati se sprašujemo: ali se s temi izbirami ne oddaljujemo od svojih korenin? Slovenija je že tako majhna država, z majhnim številom prebivalstva – ali nas morda prav ta potreba po eksotiki vodi k temu, da postopoma opuščamo svoje kulturno izročilo?

Sodeč po podatkih Statističnega urada RS (stat.si), so med tradicionalno najpogostejšimi imeni v Sloveniji še vedno Luka, Nik, Mia in Ema – toda trendi se spreminjajo. Čeprav so ta imena še vedno na vrhu lestvic, se na njihova mesta počasi vzpenjajo novejša, tuja imena. Bi lahko to imenovali “uvoz imen”?

Težave z izgovorjavo in pisanjem

Kakšna je prihodnost za otroke z imeni, ki jih večina Slovencev težko izgovori ali zapiše pravilno? Predstavljajte si vsakodnevno razlaganje: “Ne, ne pišem se ‘Rajan’, ampak Rejan. Da, z ‘e’. Ne, ni ‘Rajan’ kot iz filma.” Ali pa: “Gael? Ne, ni ‘Gajel’. Tudi ne ‘Gal’. Gael, prosim.” Bo to za otroke preprosto drugačna izkušnja, ali pa se bodo počutili odtujene v svojem okolju?

In kaj o tem pravi družba?

Sodeč po debatah na družbenih omrežjih, se mnogi Slovenci sprašujejo, ali so ta imena res primerna za naš prostor. “S tem se marsikdo ne bo strinjal, ampak takšno je pač moje mnenje. To ni normalno. Kam so šla slovenska imena?” je zapisala ena izmed uporabnic Twitterja. Njena objava, kjer omenja tudi imena, kot so Ruj in Anuar, je sprožila val razprav. Čeprav je večina staršev svobodnih pri izbiri imen, se vprašanje ohranjanja identitete pojavlja znova in znova.

Izbira imena je vsekakor osebna in starši imajo popolno pravico, da se odločijo, kako bodo poimenovali svojega otroka. Toda morda je vredno razmisliti o vplivu teh izbir na otroka in družbo kot celoto. Se bo ime Tay slišalo enako moderno čez 20 let, kot se sliši danes? Ali pa bo morda naslednja generacija zopet vračala imena, kot sta Janez in Marija, na vrh lestvic? To bo pokazal čas.

Napisal: N. Z.

Vir: Stat.si, www, X

V Splošni bolnišnici Celje se je v teh vročih poletnih dneh zgodil ganljiv trenutek, ko so na Ginekološko-porodniškem oddelku prejeli poseben dar. Ga. Darja Skopin iz Ribnice na Dolenjskem je bolnišnici podarila ročno izdelane kapice in copatke za novorojenčke, ki bodo poskrbeli za toplino in udobje najmlajših pacientov že v prvih urah njihovega življenja.

Ročno izdelani darovi s posebnim pomenom

Pisane kapice in copatki, ki jih je Darja Skopin skrbno spletla, so več kot le preprosti kosi oblačil. So izraz ljubezni in skrbi do tistih, ki šele vstopajo v ta svet. Vsak kos je unikat, izdelan z mislijo na novorojenčke, ki bodo te kapice nosili v prvih dneh življenja. Te drobne, a pomembne pozornosti ne bodo le ogrele novorojenčkov, temveč bodo tudi pomemben spomin za njihove starše.

Izjemen prispevek za najmanjše

Kapice bodo sprva grele novorojenčke, kasneje pa bodo ostale kot dragocen spomin na prve dni, ki so jih preživeli v bolnišnici. Za mnoge starše bodo ti drobni kosi oblačil ohranjeni kot dragocen spomin na prve trenutke njihovega otroka. Še posebej pomembni bodo za tiste, katerih otroci so bili rojeni prezgodaj ali s težavami, saj jim bodo kapice nudile toplino in udobje v najbolj ranljivih trenutkih.

Toplina in skrb v vsakem šivu

Gospa Skopin je s svojo pozornostjo in skrbnostjo znova dokazala, kako pomembni so majhni, a premišljeni gesti, ki prinašajo veliko sreče in zadovoljstva. Njena predanost in delo sta v Splošni bolnišnici Celje zelo cenjena, saj so njeni izdelki že večkrat prinesli toplino in udobje novorojenčkom.

Bolnišnica se je gospe Skopin iskreno zahvalila za njen prispevek in poudarila, kako dragoceni so tovrstni darovi za njihove malčke in njihove družine. Pisana paleta kapic in copatkov je tako postala še en simbol solidarnosti, skrbi in ljubezni, ki povezuje ljudi v skupnosti, tudi v najtežjih trenutkih.

Moč majhnih gest

Ta ganljiva zgodba o gospe Skopin in njenem daru je dokaz, da so včasih prav majhne geste tiste, ki prinesejo največ veselja in tolažbe. V času, ko se zdi, da svet potrebuje več sočutja in skrbi, nas takšne zgodbe spomnijo na to, kako pomembno je skrbeti za sočloveka, pa naj bo ta še tako majhen in ranljiv. Ga. Darja Skopin je s svojimi pisanimi kapicami in copatki dokazala, da srčnost in skrb ne poznata meja.

Vir: FB

Napisal: N. Z.