Ko so 14. novembra 2024 poslanci potrdili spremembe Zakona o dohodnini, se je med slovenskimi podjetniki – še posebej med popoldanskimi samostojnimi podjetniki – sprožil val zaskrbljenosti. Nova pravila, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 2025, bodo marsikomu spremenila način poslovanja in razmišljanje o dodatnem zaslužku. Toda, kako konkretno bodo te spremembe vplivale na vaše prihodke, in ali je panika res upravičena?

Normirani stroški – kako jih država preoblikuje?

Če ste popoldanski podjetnik, potem zagotovo poznate sistem normiranih stroškov, ki vam omogoča poenostavljen način obračuna davčne osnove. Toda to, kar je bilo do zdaj sorazmerno ugodno, se bo prihodnje leto bistveno spremenilo. Priznani normirani stroški bodo odvisni od vašega zaslužka, razdeljeni v tri glavne kategorije:

• Prihodki do 12.500 evrov: Priznani bodo 80-odstotni normirani stroški, kar pomeni, da bo obdavčen le 20 % vaših prihodkov. Pri tej stopnji boste za vsakih tisoč evrov plačali 40 evrov davka.
• Prihodki med 12.500 in 30.000 evrov: Normirani stroški bodo padli na 40 %, kar pomeni, da bo obdavčenih kar 60 % vaših prihodkov. Tako boste za vsakih tisoč evrov plačali 70 evrov davka.
• Prihodki nad 30.000 evrov: Normirani stroški bodo popolnoma odpravljeni – celoten prihodek bo obdavčen, in to z višjo, 20-odstotno stopnjo.

Kaj to pomeni v praksi? Če danes zaslužite 20.000 evrov, so vaši normirani stroški 80 %, kar vam pusti davčno osnovo 4.000 evrov. Po novih pravilih pa bo obdavčenih kar 60 % vaših prihodkov, kar pomeni, da bo vaša davčna osnova znašala 12.000 evrov – trikrat več!

Prispevki – pozabljeni, a ključen del enačbe

Ne pozabimo še na obvezne prispevke, ki jih popoldanski s.p.-ji plačujejo mesečno. Trenutno znašajo 93,15 evra, kar na letni ravni pomeni dodatnih 1.117,80 evra stroškov. Če k temu prištejemo še dohodnino, se efektivna obdavčitev bistveno poveča. Na primer, pri zaslužku 10.000 evrov letno znaša obdavčitev skupaj s prispevki že okoli 15 %, pri nižjih prihodkih pa lahko preseže celo četrtino zaslužka.

Prehodna obdobja in nova pravila za velike zaslužkarje

Spremembe zakona vključujejo tudi prehodna obdobja in nova pravila, ki bodo postopno zaostrila pogoje za obstanek v sistemu normiranih stroškov. Leto 2025 bo veljalo kot uvodno leto, ko bodo pogoji za obstanek v sistemu blažji.

• V letu 2025 se bo za pogoj obstoja v sistemu normiranih stroškov upoštevalo povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, ki ne sme presegati 150.000 evrov.
• Leto 2026 bo za marsikoga prelomno: Če bodo vaši prihodki v letu 2025 presegli 30.000 evrov, boste iz sistema normiranih stroškov izpadli.

Od leta 2027 naprej bodo pravila jasna: popoldanski s.p. bo lahko ostal v sistemu normirancev le, če njegovi prihodki v preteklem letu ne bodo presegli 30.000 evrov.

Bo popoldansko podjetništvo še smiselno?

Spremembe so brez dvoma velik udarec za tiste, ki s popoldanskim s.p.-jem ustvarjajo višje prihodke, a hkrati ohranjajo redno zaposlitev. Za manjše zaslužkarje, ki letno zaslužijo do 12.500 evrov, se obdavčitev sicer ne bo bistveno spremenila, a za vse, ki presegajo to mejo, bo treba premisliti, ali se popoldanski s.p. še splača.

Zanimivo pa je, da je država kljub zaostritvi normiranih stroškov še vedno ohranila določeno “velikodušnost”. Povprečje prihodkov dveh let omogoča nekaj fleksibilnosti – podjetnik lahko v enem letu zasluži več, v drugem manj, pa kljub temu ostane v sistemu. A le do leta 2027, ko bodo pravila postala strožja in brez izjem.

Davčna reforma – razmislek o pravičnosti?

Vlada utemeljuje spremembe s potrebo po večji pravičnosti davčnega sistema, saj so normirani popoldanski s.p.-ji v preteklosti uživali precej nižje obdavčitve v primerjavi z redno zaposlenimi. Po drugi strani pa so številni podjetniki izrazili nezadovoljstvo, saj menijo, da spremembe demotivirajo ljudi, ki želijo dodatno delati in prispevati k gospodarstvu.

Bodo te spremembe spodbudile ljudi, da zapirajo popoldanske dejavnosti, ali bodo našli nove načine za optimizacijo svojega poslovanja? Kot vedno je čas tisti, ki bo pokazal, ali so bile spremembe res potrebne – in predvsem, ali so bile premišljene.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Freepik

V zadnjih letih so kriptovalute postale finančni fenomen, ki ne le vznemirja vlagatelje, temveč tudi davčne organe. Slovenci smo vedno bolj navdušeni nad priložnostmi, ki jih ponujajo Bitcoin, Ethereum in drugi digitalni kovanci, a ključno vprašanje ostaja: Kdaj nas bo FURS obdavčil? Čeprav obdavčitev v Sloveniji na prvi pogled deluje preprosto, se podrobnosti hitro zapletejo, še posebej, ko gre za interpretacijo zakonodaje.

Fizične osebe: Ne obdavčeni, a ne vedno

Dobra novica za priložnostne vlagatelje: Če kupite kriptovaluto, jo nekaj časa hranite in nato prodate z dobičkom, vam ni treba plačati davka na dobiček. Slovenija kriptovalute obravnava kot premično premoženje, kar pomeni, da dobički iz njihove prodaje niso predmet obdavčitve z dohodnino – vsaj za zdaj. A pozor: ta izjema velja le, če trgovanje s kriptovalutami ni vaša osnovna dejavnost.

Kaj pa, če pogosto trgujete? Situacija se takoj zaplete, če FURS ugotovi, da vaše trgovanje presega okvirje običajnega vlaganja in postane “opravljanje dejavnosti”. To pomeni, da bi morali svoje aktivnosti prijaviti kot podjetniško dejavnost, pri čemer bi dobički postali predmet obdavčitve.

Kaj šteje za dejavnost? FURS ima svoja pravila

Tukaj nastopi sivina. Kdaj je posameznik zgolj vlagatelj in kdaj podjetnik? FURS to določa na podlagi več dejavnikov, med drugim:

• Števila transakcij: Če redno trgujete (recimo vsak teden), to lahko kaže na organizirano dejavnost.
• Obsega poslovanja: Če skupni promet dosega visoke vrednosti (npr. več sto tisoč evrov), FURS pozornost usmeri na vas.
• Frekvence in namena: Trgovanje “za hobi” v prostem času, ob redni zaposlitvi, bo manj verjetno obravnavano kot dejavnost.

Praktičen primer: Če v enem letu opravite 15 transakcij in zaslužite 20.000 €, to FURS verjetno ne bo zanimalo. A če opravljate 200 transakcij na mesec in dobiček znaša 200.000 €, se situacija korenito spremeni. FURS bo to skoraj zagotovo obravnaval kot dejavnost.

Kaj to pomeni za davke?

Ko FURS ugotovi, da gre za dejavnost, se dobički obravnavajo kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To pomeni, da ste obdavčeni bodisi na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi po sistemu normiranih odhodkov. V obeh primerih so davki višji kot pri običajnem vlaganju, kar lahko močno vpliva na vaš končni donos.

Kaj se obeta v prihodnje?

Čeprav Slovenija trenutno ponuja relativno ugoden režim za kriptovalute, spremembe že trkajo na vrata. FURS je predlagal nov davek na unovčevanje kriptovalut, po katerem bi se obdavčilo vsak dvig ali porabo kriptovalut, pri čemer bi bila stopnja 10 %, a z oprostitvijo za prihodke do 15.000 € letno.

Kaj to pomeni za male vlagatelje? Če prodajate kriptovalute za manj kot 15.000 € na leto, bi bili oproščeni davka. Če pa presežete to mejo, bi se vsak dodaten evro obdavčil po stopnji 10 %. Za mnoge bi to pomenilo, da bodo morali začeti natančneje spremljati svoje transakcije.

Mednarodna perspektiva

Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer so dobički iz kriptovalut za fizične osebe (ki ne opravljajo dejavnosti) še vedno neobdavčeni. V Italiji, Nemčiji in Avstriji so dobički iz kriptovalut obdavčeni kot dobički iz kapitala, pogosto po stopnji 25 % ali več. A hkrati Slovenija zaostaja pri regulaciji – medtem ko države, kot je Nemčija, uvajajo celostne zakone za trgovanje s kriptovalutami, slovenski sistem še vedno temelji na individualni interpretaciji.

Napisal: E. K.

Vir: Bloomberg Adria, Freepik

LJUBLJANA – Nepremičnine – za nekatere simbol stabilnosti in naložbe, za druge skrb in potencialen vir finančnih bremen. Novi davek na nepremičnine, ki se že dolgo napoveduje, bi lahko precej premešal štrene lastnikom stanovanj, hiš in zemljišč. Čeprav se zdi, da naj bi nova ureditev prinesla preglednost in enotnost, ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled. Kako torej bo davek obračunan, kdo bo najbolj prizadet, in predvsem – ali se lahko na kakšen način temu izognemo?

Kaj pravzaprav prinaša novi davek na nepremičnine?

Najprej – ne gre za popolno revolucijo, temveč za precejšen preobrat v načinu obdavčitve. Sistem naj bi združil obstoječe dajatve, kot sta nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davek na premoženje, v enotno davčno obveznost. Kaj to pomeni za povprečnega Janeza? Preprosto rečeno: večja preglednost, morda pa tudi večji stroški.

Osnova za obračun bo posplošena tržna vrednost nepremičnine – torej vrednost, ki jo oceni Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Sistem naj bi bil pravičnejši, saj bi upošteval dejansko vrednost nepremičnine, a hkrati se tu poraja vprašanje: kako natančno bo GURS ocenil vrednosti in kako pogosto jih bodo posodabljali? Če bi kdo mislil, da gre za objektivno in univerzalno formulo, naj pomisli še enkrat – številni lastniki že zdaj dvomijo o pravičnosti trenutnega vrednotenja.

Predlog vključuje razmeroma nizke davčne stopnje, vsaj na prvi pogled:

• 0,1 % za stanovanjske nepremičnine, kar se morda sliši ugodno – a ob tržni vrednosti stanovanja v Ljubljani, ki lahko presega 300.000 evrov, to pomeni letni davek v višini okoli 300 evrov.
• 0,6 % za poslovne prostore in industrijske nepremičnine.
• 0,15 % za kmetijska zemljišča in 0,07 % za gozdna zemljišča.

Koga bo ta davek najbolj udaril?

Na prvi pogled so največji “poravnanci” mestni lastniki, še posebej tisti, ki živijo v urbanih središčih, kot so Ljubljana, Maribor ali Koper. Visoke cene nepremičnin na teh območjih pomenijo tudi višjo davčno osnovo. Lastniki na podeželju se lahko nadejajo nekoliko nižjih davkov, a tudi tu ni vse tako preprosto – če imajo v lasti večje število zemljišč ali hišo z veliko površino, se lahko zneski hitro seštejejo.

Nekoliko bolj kompleksna situacija pa nastopi pri podedovanih nepremičninah. Pomislite – dedujete staro hišo na dobri lokaciji, morda celo niste povsem prepričani, kaj boste z njo počeli. A ker njena tržna vrednost presega določeno mejo, ste naenkrat zavezani k plačilu občutnega davka. “Davek lahko postane breme za ljudi, ki so podedovali nepremičnine, vendar nimajo dovolj visokih dohodkov, da bi plačali visoke zneske,” opozarja ekonomist Marko Kovač v prispevku za Dnevnik.

Prebral prispevek. 2 stvari mi niso jasne.
1%, ki se prišteje fiksnemu davku iz lestvice so računa po znesku vrednosti nepremičnine ali od zneska fiksnega davka po lestvici?
in ali NUSZ še vedno ostaja? pic.twitter.com/PHrdaOvlJd

— TiMMo (@timmozobec) December 5, 2024

Kdo bo oproščen? Koga pa mora zaskrbeti?

Tudi pri davku obstajajo določene izjeme, ki bodo omogočile nekoliko lažji vdih nekaterim lastnikom. Stanovanja, katerih površina ne presega 160 kvadratnih metrov in v katerih lastnik z družino stalno prebiva, bodo oproščena ali pa bo davek znižan. Prav tako bodo za nove nepremičnine uvedene desetletne oprostitve – a pozor, le, če gre za prvo uporabo. Če ste torej podedovali ali kupili že obstoječo nepremičnino, oprostitev za vas ne velja.

Neprofitne nepremičnine, kot so stavbe, namenjene izobraževanju, zdravstvu in javnemu interesu, bodo prav tako izvzete – a le do določene mere. Tu se spet pojavi vprašanje – ali bomo videli več iznajdljivosti in poskusov, kako nepremičnino uvrstiti med oproščene kategorije?

Kaj pa učinek na trg nepremičnin?

Eno je jasno: davek na nepremičnine bo imel precejšen vpliv na trg. Cene nepremičnin bi se lahko zaradi dodatnega stroška obdavčitve znižale, še posebej v kategorijah višjih vrednosti. A znižanje cen ne pomeni nujno, da bodo nepremičnine postale bolj dostopne – ob nižjih cenah lastniki morda ne bodo pripravljeni prodati, kupci pa bodo premislili dvakrat.

Morda bo več ljudi razmislilo o oddaji ali celo prodaji nepremičnin, ki jih ne uporabljajo aktivno. Po drugi strani pa to lahko pomeni večjo dinamiko na trgu – nekaj, kar bo koristilo predvsem nepremičninskim agentom in morda tistim, ki iščejo ugodne naložbene priložnosti.

Ali je sistem res pravičen?

Čeprav se novi davek promovira kot pravičen in enoten, ostaja veliko vprašanj. Ali bo vrednotenje nepremičnin s strani GURS-a dejansko realno? Ali bodo mestni prebivalci res nosili večje breme? Kaj pa tisti, ki imajo nizke dohodke, a nepremičnino visoke vrednosti? Če je cilj države, da poveča pravičnost, potem je treba priznati, da ima predlog precej pomanjkljivosti – predvsem, ker se ne ozira dovolj na socialni vidik.

Davek na nepremičnine je brez dvoma eden izmed bolj zapletenih ukrepov, ki so jih slovenski zakonodajalci kadarkoli načrtovali. Čeprav naj bi prinesel preglednost in poenostavitev, je hkrati jasno, da bo za nekatere pomenil resno finančno breme. Morda bi bil pravičen davek na nepremičnine tisti, ki ne bi le upošteval vrednosti nepremičnine, ampak tudi socialne in ekonomske okoliščine posameznikov.

Vir: Geodetska uprava RS, Dnevnik, Večer, Finance, X

Napisal: N. Z.

Pozor, davek na nepremičnine naj bi kmalu stopil v veljavo – napovedali so, kdaj

LJUBLJANA – Vlada napoveduje nove davčne spremembe, ki bodo še bolj obremenile plače. Povprečni delavec, že tako zategnjen zaradi visokih življenjskih stroškov, se bo moral sprijazniti z dejstvom, da bo prihodnje leto država zahtevala še večji del njegovega zaslužka. Kljub obljubam o razbremenitvah, se zdi, da bo realnost znova boleča za slovenske plače.

Obdavčitev narašča – kdo bo čutil posledice?

Kljub govoricam o uskladitvi dohodninskih lestvic in postopnih razbremenitvah, podatki kažejo, da bo obdavčitev povprečne plače v letu 2025 znašala kar 45,92 %. To pomeni, da bo skoraj polovica zaslužka povprečnega Slovenca namenjena za davke in prispevke. Po podatkih iz leta 2013, ko je obdavčitev dosegla najnižjo raven pri 42,66 %, se je trend počasi obračal navzgor, zdaj pa že dosega najvišjo raven v zadnjih dvajsetih letih.

Zanimivo je, da je Slovenija nekoč imela še višje davčne obremenitve, toda zaradi prilagajanja evropskim standardom je država odpravila nekatere davke na plače, da bi spodbudila konkurenčnost gospodarstva in povečala kupno moč prebivalstva. Vendar pa so ti časi očitno mimo, saj se obdavčitev ponovno vrača na visoke vrednosti. Ekonomisti opozarjajo, da takšno povečanje davčnih obremenitev ni trajnostno in bi lahko spodkopalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva (poročajo Finance).

Kako se je obdavčitev spreminjala po letih?

V Sloveniji se je obdavčitev plač skozi leta večkrat spreminjala, pri čemer je vlada večkrat prilagajala davčne stopnje, da bi uravnotežila proračun in financirala socialne programe. Na splošno je trend obdavčitve dela kazal na nihanja, pri čemer so bili določeni poskusi znižanja davčnih stopenj, da bi se povečala konkurenčnost gospodarstva in izboljšala kupna moč prebivalcev. Vendar pa se je po letu 2013 obdavčitev plač znova začela povečevati, kar kaže na nenehno rast obremenitev za povprečnega slovenskega delavca.

Obdavčitev po letih s pregledom vladnih ukrepov:

• 2005 – Obdavčitev: 46,26 %
  • Vlada: Prva vlada Janeza Janše (2004–2008)
  • Ukrepi: Vlada Janeza Janše je začela z nekaterimi reformami za zmanjšanje davčne obremenitve, a konkretni učinki so bili omejeni. V tem obdobju so predvsem poudarjali potrebo po povečanju konkurenčnosti gospodarstva, vendar so bili ukrepi glede razbremenitve plač še v povojih. Poskušali so uskladiti davčno zakonodajo s standardi EU, kar je pozneje pripeljalo do postopnega zmanjšanja davkov.

• 2013 – Obdavčitev: 42,66 % (najnižja v zadnjih dveh desetletjih)
  • Vlada: Druga vlada Alenke Bratušek (2013–2014)
  • Ukrepi: Vlada Alenke Bratušek je prevzela mandat sredi finančne krize in se je soočala s hudimi pritiski po stabilizaciji javnih financ. Eden izmed glavnih ciljev je bil znižati obdavčitev plač, da bi zmanjšali breme za delavce in povečali konkurenčnost države. Prilagoditve v dohodninski lestvici so omogočile najnižjo davčno obremenitev, vendar je vlada kljub temu morala izvajati varčevalne ukrepe, ki so posegli na druga področja javnega sektorja.

• 2023 – Obdavčitev: približno 45 %
  • Vlada: Druga vlada Roberta Goloba (2022–)
  • Ukrepi: Vlada Roberta Goloba je v tem obdobju znova soočena z izzivi naraščajočih stroškov za financiranje socialne države. Čeprav je bilo veliko obljub o razbremenitvi plač in dohodninskih reformah, konkretni ukrepi za znižanje davčnega bremena še niso bili uvedeni. Golobova vlada poudarja potrebo po financiranju socialnih in zdravstvenih programov, kar pa povzroča dodatne obremenitve za delavce. Vlada je do zdaj predvsem iskala načine za stabilizacijo proračuna z večanjem prispevkov.

• 2025 (napoved) – Obdavčitev: 45,92 %
  • Vlada: Napoved za prihodnje leto (predvidoma nadaljevanje vlade Roberta Goloba)
  • Ukrepi: Glede na napovedi se zdi, da bo vlada nadaljevala s politiko višjih prispevkov in davkov na plače, kar naj bi služilo za dolgoročno vzdržnost socialnih sistemov. Čeprav vladni predstavniki poudarjajo potrebo po uskladitvi davčnih lestvic, napovedane spremembe ne nakazujejo bistvenih razbremenitev za delavce. Golobova vlada se sooča s kritikami, da breme prekomerne obdavčitve pada na srednji razred, medtem ko vlada ni izvedla večjih reform za zmanjšanje birokracije in povečanje učinkovitosti javnega sektorja.

Ti podatki jasno kažejo, da se Slovenija znova vrača k višji davčni obremenitvi dela, kar povzroča zaskrbljenost med ekonomisti in državljani.

Kam gre denar?

Oblasti pogosto upravičujejo povišanje davkov z razlagami, da gre za financiranje socialnih in zdravstvenih storitev, ki naj bi zagotavljale enake možnosti za vse prebivalce. Po uradnih razlagah, ki jih ponavlja vlada, so višji prispevki nujni za dolgoročno stabilnost socialnih programov, še posebej zdaj, ko se soočamo s starajočo se populacijo in vse večjo potrebo po socialni zaščiti. Vendar pa kritiki dvomijo v to, da se denar dejansko porabi v korist prebivalcev.

“Če bi šlo res za izboljšanje javnih storitev, bi morale biti že zdaj na visokem nivoju. Namesto tega pa državljani vidijo le več birokracije in dolgih čakalnih vrst v zdravstvu,” opozarja ekonomist Marko Kranjec (poroča RTV Slovenija). Poleg tega se večina vpraša, kam dejansko izginjajo vsa sredstva, če so letna proračunska sredstva za socialo in zdravstvo tako visoka. Kritiki menijo, da so razlogi za dvig prispevkov predvsem politični – več sredstev omogoča večjo moč pri porabi, kar vodi v neučinkovitost in nepotrebno zapravljanje.

Kdo bo najbolj prizadet?

Povišanje obdavčitve bo najbolj prizadelo srednji razred in mlade delavce, ki že tako komaj sledijo visokim življenjskim stroškom v državi. Mnogi opozarjajo, da si bo povprečna družina težje privoščila dostojno življenje, saj višji davki pomenijo manjšo kupno moč. Stanje je še posebej težavno za mlade strokovnjake, ki bodo zaradi visokih davčnih bremen najverjetneje začeli razmišljati o delu v tujini, kjer je davčna obremenitev manjša in je kakovost življenja bolj dostopna.

Ekonomisti prav tako opozarjajo, da bi taka davčna politika lahko sprožila “beg možganov”, saj mladi strokovnjaki iščejo priložnosti drugod, kjer so davčni pogoji ugodnejši. “Če država misli, da lahko na račun dela reši vse težave, se moti. Dolgoročno bodo ti ukrepi izčrpali domače gospodarstvo,” pravi strokovnjak za davčno politiko dr. Peter Novak (viri: Dnevnik, Finance).

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Obetajo se spremembe, ki naj bi še dodatno obremenile delavce. Čeprav vlada zatrjuje, da so prilagoditve nujne za stabilnost države, se postavlja vprašanje, ali so pravi naslov za reševanje težav v socialnem sistemu. Pomanjkanje reform na področju zmanjšanja birokracije in povečanja učinkovitosti javnega sektorja le še povečuje skepticizem med državljani.

Prav tako se zdi, da vlada ne želi prisluhniti predlogom, ki bi lahko zmanjšali davčne obremenitve brez ogrožanja stabilnosti javnih financ. Kot kaže, se bodo prihodnje leto davčne stopnje še povečale, kar bo dodatno obremenilo delavce in gospodarstvo.

Kritika brez posluha

Občutek med delavci je, da država deluje, kot da državljani nimajo besede pri tem, kako se porablja njihov težko prislužen denar. “Davkoplačevalci smo navadne molzne krave, ki jih oblast redno ‘pomolze’ do konca,” se jezi anonimni komentator na enem izmed forumov (poroča 24ur). Kljub kritikam in nezadovoljstvu v javnosti, vlada nadaljuje s svojo politiko, kot da bi se trudila dodatno dvigniti davčne stopnje brez povratnih informacij.

Kljub obljubam o razbremenitvah bo leto 2025, kot kaže, še eno leto, ko bodo slovenski davkoplačevalci občutili breme državne politike na svojih ramenih. Slovenija se vse bolj oddaljuje od davčno ugodnih okolij, ki privabljajo podjetnike in strokovnjake. Če država ne bo kmalu našla načina za zmanjšanje davčnega bremena, nas lahko čaka gospodarski odliv, ki ga bo težko nadomestiti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

LJUBLJANA – Ali bo obdavčitev lastnikov psov res rešila težave z zavetišči? Predlog obdavčitve lastnikov psov za financiranje zavetišč za živali v Sloveniji je dvignil veliko prahu. Mnogi so zaskrbljeni, da bi takšen ukrep nepravično obremenil ljubitelje živali, ki že sedaj prispevajo k dobrobiti zavetišč. V ospredje prihaja vprašanje, ali je to pravičen način reševanja problema, ali pa gre zgolj za še eno izmed številnih davčnih idej, ki bi lahko povzročila več nejevolje kot koristi.

Lastniki psov že prispevajo

Lastniki psov v Sloveniji že zdaj plačujejo visoke stroške, povezane z vzdrževanjem svojih ljubljenčkov. To vključuje nakup hrane, veterinarske storitve in druge potrebščine, pri čemer se v ceno teh izdelkov vključi tudi DDV, ki že polni državno blagajno. Po oceni nekaterih lastnikov se na letni ravni v proračun prispeva približno 150 evrov samo zaradi trošenja za hišne živali. Poleg tega imajo državljani možnost, da del dohodnine namenijo zavetiščem, kar predstavlja dodatno podporo. »Svojo domačo žival sem rešil gotove smrti. Na leto se v državno blagajno preko DDV zaradi trošenja za njo steče cca 150 €. Poleg tega gre tudi odstotek moje dohodnine zavetišču,« pravi eden izmed uporabnikov na Twitterju (poroča Mladina).

Svojo domačo žival sem rešil gotove smrti. Na leto se v državno blagajno preko DDV zaradi trošenja za njo steče cca 150€. Poleg tega gre tudi odstotek moje dohodnine zavetišču.

Paraziti, dovolj bo vaših norih idej in davkov. https://t.co/XevooxFSQE

— Zballe☘️ (@Stretch4Four) October 22, 2024

Zavetišča v finančnih težavah

Dejstvo je, da se zavetišča za živali v Sloveniji že dlje časa spopadajo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Veliko jih deluje predvsem na podlagi prostovoljnih prispevkov in donacij posameznikov, kar otežuje zagotavljanje zadostne oskrbe za zapuščene živali. Uvedba posebne obdavčitve za lastnike psov bi resda lahko prinesla dodatna sredstva, vendar mnogi opozarjajo, da bi to pomenilo, da bi lastniki psov nosili breme za problem, ki bi ga morala reševati celotna družba.

Alternativne rešitve za financiranje

Kritiki predloga opozarjajo, da bi lahko obstajale boljše in pravičnejše rešitve za zagotavljanje sredstev za zavetišča. Ena izmed možnosti bi bila večja finančna podpora iz proračuna lokalnih skupnosti ali pa oblikovanje posebnih skladov, ki bi se financirali iz splošnih davčnih prihodkov. Poleg tega bi bilo smiselno razmisliti o strožjem nadzoru nad lastništvom in vzgojo živali, da bi zmanjšali število zapuščenih psov.

Nekateri predlagajo tudi uvedbo kazni za tiste, ki opustijo skrb za svoje živali. Na ta način bi se povečala odgovornost lastnikov, sredstva iz kazni pa bi lahko namenili za pomoč zavetiščem. Vendar pa se zdi, da trenutni predlog ni usmerjen v spodbujanje odgovornega lastništva, temveč zgolj v povečanje prihodkov.

Je obdavčitev pravična?

Vprašanje pravičnosti takšnega ukrepa je ključno. Lastniki psov že sedaj prispevajo k javnim sredstvom in mnogi so mnenja, da bi nova obdavčitev pomenila dodatno finančno breme za tiste, ki svoje živali skrbno vzdržujejo in že pomagajo zavetiščem. Zato se mnogi sprašujejo, ali je pravično, da so kaznovani tudi tisti, ki svoje živali ustrezno skrbijo, samo zato, ker imajo psa.

Zagovorniki predloga trdijo, da bi lahko dodatna sredstva omogočila boljšo oskrbo zapuščenih živali, vendar ni jasno, koliko bi takšna obdavčitev dejansko prispevala in ali bi bil njen vpliv dovolj pomemben, da bi upravičil povečanje bremena za lastnike.

Kritični pogledi na predlog

Predlog obdavčitve lastnikov psov za financiranje zavetišč odpira pomembno vprašanje o tem, kdo bi moral nositi breme za oskrbo zapuščenih živali. Odgovornost za dobrobit živali ne bi smela biti izključno na ramenih lastnikov psov, temveč bi morala vključevati tudi širšo družbeno odgovornost. Zdi se, da bi bilo smiselno najti bolj pravične načine financiranja, ki bi obremenitev razdelili bolj enakomerno.

Mnogi opozarjajo, da takšen pristop ne rešuje dejanskega problema – pomanjkanja odgovornega lastništva in nezadostne oskrbe za zapuščene živali, temveč zgolj nalaga dodatno breme na tiste, ki že skrbijo za svoje ljubljenčke in prostovoljno prispevajo k zavetiščem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik