BRUSELJ – Slovenija bo morala povečati izdatke za obrambo na 2 odstotka BDP hitreje, kot je bilo prvotno predvideno. Premier Robert Golob je ob prihodu na izredno zasedanje voditeljev EU poudaril, da se geopolitična realnost hitro spreminja – in Slovenija se bo morala prilagoditi. “Politična realnost v svetu je, da bo treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več,” je izjavil.

Ampak kako hitro? Natančnega scenarija vlada še nima. Golob je napovedal, da bo Slovenija do vrha zveze NATO v Haagu konec junija pripravila podroben načrt povečanja obrambnih izdatkov. Pred tem bo vlada s scenarijem seznanila parlament in javnost, da bi zagotovila širšo podporo.

Koliko zdaj Slovenija namenja za obrambo?

Trenutno Slovenija za obrambo namenja 1,53 odstotka BDP, leta 2026 pa bi ta delež narasel na 1,6 odstotka – a to ne bo dovolj. Cilj, ki ga narekuje zveza NATO, je 2 odstotka. Povečanje obrambnih izdatkov pomeni stotine milijonov evrov dodatnih sredstev, ki jih bo treba načrtno razporediti.

Po podatkih Ministrstva za obrambo so bili izdatki za leto 2024 ocenjeni na 1,35 odstotka BDP, kar je malenkost več kot v letu 2023 (1,32 odstotka BDP). Načrti za prihodnost pa so jasni – pospešeno dvigovanje izdatkov. (Vir: gov.si)

Samo orožje? Ne, Golob vidi širšo sliko

In tu pride ključna poanta: samo kupovanje orožja ni dovolj. Golob opozarja, da varnost ni zgolj vprašanje tankov, raket in vojaških baz. “Ravno obratno, lahko jih celo poslabša, če ne bomo tega nakupa pospremili tudi z vsemi drugimi vidiki,” je povedal novinarjem.

Kaj to pomeni? Vlada se zavzema za celovit pristop k varnosti – kar vključuje tudi odpornost na podnebne spremembe, obvladovanje migracij in krepitev kibernetske varnosti. Slovenija bo del sredstev za obrambo vlagala tudi v domačo obrambno industrijo ter infrastrukturo, kot so bolnišnice in komunikacijski sistemi.

Evropa razmišlja še bolj na veliko

To ni samo slovenska zgodba. Evropska unija pripravlja 800-milijard evrov vreden načrt za krepitev obrambnih zmogljivosti. Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je predstavila predlog vzpostavitve novega finančnega instrumenta, ki bi vključeval 150 milijard evrov posojil za vojaške naložbe.

Denar bo šel v zračno in raketno obrambo, artilerijske sisteme, dron tehnologijo in kibernetsko zaščito. (Vir: AP News)

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Povečanje obrambnih izdatkov ni le formalnost. Slovenija se bo morala odločiti, kam bo naložila denar in kako bo uravnotežila varnostne potrebe s proračunskimi omejitvami. To pomeni tudi izzive za vlado, ki mora poskrbeti, da ne bo zmanjkalo sredstev za zdravstvo, izobraževanje in socialo.

Ali bo Slovenija sledila evropskemu načrtu in povečala sodelovanje pri skupnih evropskih obrambnih projektih? Ali bo povečanje izdatkov dejansko izboljšalo varnost državljanov?

Odgovori bodo jasnejši v prihodnjih mesecih, ko bo vlada predstavila konkretne načrte.

Ena stvar pa je gotova: vprašanje varnosti ni več nekaj, o čemer bi se lahko odločali pozneje.

Pripravil: N. Z.

Vir: gov.si, AP News

BRUSELJ – NOVA EVROPSKA OBRAMBNOSNA STRATEGIJA: PRIPRAVITE SE NA VOJNO?

Evropska ljudska stranka (EPP) je nedavno predstavila nov strateški dokument, “Evropa, ki varuje: Evropa, ki se zavzema za pravi mir, vzpostavlja pravo evropsko obrambno unijo”, ki postavlja obrambo v ospredje prioritet Evropske unije. Dokument, ki so ga soglasno sprejeli poslanci EPP v Evropskem parlamentu, poudarja, da mora Evropa postati sposobna braniti sama sebe in hkrati prispevati k miru.

Latinski pregovor: Če želiš mir, se pripravi na vojno

Osrednja misel dokumenta izhaja iz starega latinskega pregovora: “Če hočeš mir, se pripravi na vojno”. Evropska unija mora, glede na vse večjo globalno negotovost, krepiti svoje obrambne zmogljivosti. Kot poroča portal Politico, se mora Evropa v naslednjih šestih do osmih letih pripraviti na morebitno vojaško soočenje z Rusijo, za kar bodo potrebni konkretni politični in obrambni ukrepi.

Po besedah Andrzeja Halickega, podpredsednika EPP za zunanje zadeve, je obramba ena najpomembnejših nalog EU. V dokumentu je poudarjeno, da mora Evropa ne samo podpreti NATO, temveč tudi okrepiti svoje lastne zmogljivosti. “Evropa mora povečati proizvodnjo obrambne opreme, ustvariti rezervne zaloge in nadaljevati s pomočjo Ukrajini, da doseže zmago v vojni proti ruski agresiji,” je dejal Andrius Kubilius, litovski poslanec in oblikovalec strategije.

Povečana proizvodnja orožja in pomoč Ukrajini

Pomemben del nove strategije je krepitev obrambne proizvodnje in sodelovanja znotraj Evropske unije. Evropa se mora zavedati, da je pomoč Ukrajini ključna za dolgoročno varnost na celini. Kot poroča Ukrinform, je v dokumentu posebej izpostavljena potreba po večji usklajenosti pri proizvodnji orožja ter ustvarjanju zalog za prihodnje potrebe.

Evropska unija bo v prihodnjih letih vlagala v razvoj obrambnih tehnologij prihodnosti, kar vključuje tudi vzpostavitev pametne zakonodaje in izboljšanje industrijskih zmogljivosti. Hkrati bo okrepila sodelovanje med državami članicami, da bi bila pripravljenost na morebitne vojaške spopade kar najbolj optimalna.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Slovenija kot članica EU bo del teh prizadevanj, saj ima zavezo krepiti svoje obrambne zmogljivosti. Poleg prispevkov k skupnim obrambnim pobudam bo Slovenija verjetno morala povečati svoj obrambni proračun in sodelovati v razvoju novih tehnologij, ki bodo ključne za evropsko varnost. Pomembno bo tudi sodelovanje pri podpori Ukrajini in drugih prizadevanjih EU za stabilnost v regiji.

Pomembnost enotnega evropskega obrambnega trga

Dokument EPP prav tako poudarja potrebo po vzpostavitvi enotnega evropskega obrambnega trga, kjer bi vse države članice EU bolj tesno sodelovale pri razvoju in proizvodnji orožja ter obrambnih tehnologij. Evropa mora postati neodvisna pri svojih obrambnih zmožnostih, kar vključuje zmanjšanje odvisnosti od ZDA in drugih mednarodnih partnerjev. Po poročanju EPP Group Newsroom bo to ključni korak za evropsko varnost v prihodnosti.

Zavezništvo z Natom in prihodnje grožnje

Kljub temu, da bo EU okrepila svoje zmogljivosti, ostaja sodelovanje z Natom bistveno za obrambo Evrope. V prihodnjih letih se pričakuje, da bo EU v skladu z novo strategijo tesneje sodelovala z ZDA in Natom pri obrambnih projektih, hkrati pa razvijala lastne zmogljivosti za soočanje z morebitnimi prihodnjimi grožnjami. To je posebej pomembno v kontekstu trenutnih napetosti z Rusijo.

Nova evropska obrambna strategija prinaša pomembne spremembe v smeri večje neodvisnosti EU na področju obrambe. Dokument EPP nakazuje, da bo EU morala vlagati v svoje obrambne zmogljivosti, obenem pa tesno sodelovati z Natom, da bi zagotovila stabilnost in varnost na celini. Poudarek na pomoči Ukrajini in krepitvi obrambnih rezerv je ključnega pomena za prihodnost evropske varnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: Politico, Ukrinform, www, Freepik