Problem zapuščenih živali v Sloveniji ni novost, a v zadnjih letih so se nekatere občine odločile prevzeti pobudo in aktivno prispevati k reševanju situacije. Med njimi je tudi Občina Semič, ki je že pred leti začela sofinancirati sterilizacijo in kastracijo mačk ter psov.

Cilj? Manj nezaželenih legel, manj zapuščenih živali, manj trpljenja.

A kljub uspehu programa ostaja eno vprašanje: Ali so tovrstni ukrepi dovolj, da bi dolgoročno rešili problem prevelikega števila prostoživečih in zapuščenih živali?

Sofinanciranje za vse občane – a s pogoji

Za leto 2025 je Občina Semič znova namenila sredstva za subvencioniranje sterilizacije in kastracije, kar pomeni, da lahko občani do konca novembra koristijo cenejše posege pri izbranih izvajalcih.

Toda pozor! Sofinanciranje ni brez omejitev. Vsako gospodinjstvo lahko koristi pomoč za največ dve živali, prav tako morajo lastniki izpolnjevati pogoj stalnega in dejanskega prebivališča v občini Semič.

Znesek subvencije?

• 30 evrov za sterilizacijo ali kastracijo mačke
• 50 evrov za sterilizacijo ali kastracijo psa

Kje lahko opravite poseg?

• Belokranjska veterinarska služba v Črnomlju
• Veterinarska ambulanta Črnomelj

Kako poteka prijava?

Lastniki morajo predhodno naročiti termin pri enem od izvajalcev in se dogovoriti za poseg. Subvencija se nato obračuna neposredno pri veterinarju, tako da lastnikom ni treba dodatno urejati dokumentacije.

Zakaj je sterilizacija in kastracija nujna?

Velikokrat slišimo zgodbo: Družina na vasi ima mačko, ki je prostoživeča, pač živi zunaj. Potem pa skoti mladiče. In še enkrat. In še enkrat. Kmalu jih je toliko, da jih ni več mogoče nadzorovati. Nekateri preživijo, drugi ne, mnogi pristanejo na cesti ali v zavetišču.

Zakaj torej sterilizacija?

• Preprečuje nekontrolirano razmnoževanje in zmanjša število zapuščenih živali
• Pri mačkah in psicah zmanjšuje tveganje za raka na rodilih
• Pri samcih preprečuje agresivno vedenje in teritorijalne spopade
• Zmanjša breme zavetišč, ki so pogosto preobremenjena

Podatek, ki šokira: Ena samica mačke lahko v življenju skoti več kot 100 mladičev. Če dodamo še potomce njenih potomcev, se številka v nekaj letih povzpne v tisoče.

Ali so subvencije dovolj? Kaj pravijo podatki?

Čeprav je program v občini Semič izjemno uspešen, se pojavlja vprašanje, ali bi bilo treba uvesti še strožje ukrepe.

• Leta 2023 je bilo s pomočjo subvencije steriliziranih in kastriranih več sto mačk in psov.
• Po ocenah veterinarskih služb bi bilo treba vsako leto opraviti še vsaj 50 % več posegov, da bi dolgoročno rešili problem prostoživečih mačk.

Ena od možnosti, ki jo že poznajo nekatere evropske države, je zakonska obveznost sterilizacije za vse lastniške mačke in pse, ki niso namenjeni vzreji. Bi bil to naslednji logičen korak?

Druženje s hišnimi ljubljenčki – odgovornost ali pravica?

Na vprašanje, ali bi morala država še bolj aktivno poseči v nadzor nad razmnoževanjem hišnih živali, obstajata dve različni mnenji.

• Nasprotniki strožjih ukrepov trdijo, da je sterilizacija osebna odločitev vsakega lastnika in da poseg pomeni omejevanje naravnega vedenja živali.
• Podporniki pa opozarjajo, da vsak lastnik nosi odgovornost ne le do svoje živali, ampak tudi do skupnosti – in da je sterilizacija v resnici najbolj humana rešitev.

Občina Semič je s sofinanciranjem že pokazala svojo zavzetost, a odgovornost ostaja na strani lastnikov.

Kako lahko pomagate?

• Če imate neoznačeno ali prostoživečo mačko, jo sterilizirajte!
• Ne zapuščajte mladičev – če jih ne morete obdržati, jih oddajte v odgovorne roke.
• Podpirajte lokalne veterinarske ambulante in društva za zaščito živali.
• Ozaveščajte druge – številni lastniki se še vedno ne zavedajo, koliko težav povzroča nekontrolirano razmnoževanje.

Ali se bo problem zapuščenih živali kdaj rešil?

Program subvencionirane sterilizacije v občini Semič je zagotovo velik korak v pravo smer, a sam po sebi ne bo rešil težave.

Dokler bodo obstajali ljudje, ki živali zapuščajo, jih ne sterilizirajo in ne prevzemajo odgovornosti, bodo zavetišča polna, prostovoljci preobremenjeni, občinski proračuni pa vsako leto namenjali več sredstev za reševanje posledic neodgovornega ravnanja.

Odgovor na vprašanje, ali bomo kdaj popolnoma rešili problem zapuščenih živali? Verjetno ne – a vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju te težave.

Napisal: E. K.

Vir: Občina Semič, Freepik

Slovenija se pripravlja na pomembno spremembo, ki bi lahko korenito vplivala na vse lastnike psov. Na mizi je predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki predvideva uvedbo letnega prispevka za lastnike psov. Namen? Financiranje zavetišč za zapuščene živali in širjenje programov sterilizacije ter kastracije. A kot vsaka pomembna sprememba, tudi ta odpira vprašanja, dvome in pomisleke.

Kaj dejansko predlaga država?

Po novem bi občine letno zaračunavale prispevek vsem lastnikom psov, ki so vpisani v Centralni register hišnih živali. Zbrani denar bi bil namenjen predvsem financiranju zavetišč, ki se že leta borijo z omejenimi sredstvi, pa tudi programom sterilizacije in kastracije zapuščenih živali. Vendar obstaja izjema: lastniki psov, posvojenih iz zavetišč, bi bili plačila oproščeni za prvih pet let.

Takšen predlog naj bi razbremenil občine, ki po trenutni zakonodaji nosijo glavno odgovornost za zavetišča. A realnost? Kar 56 slovenskih občin tega bremena ne prevzema ustrezno, kar pomeni, da zavetišča pogosto same rešujejo težave – od prepolnih kapacitet do neplačanih stroškov oskrbe. Ali bo nov zakon prinesel rešitev ali le nove težave?

Zakaj je sprememba sploh potrebna?

V Sloveniji že nekaj let velja politika neubijanja zdravih zapuščenih živali, kar pomeni, da živali v zavetiščih ostanejo, dokler ne najdejo doma. To je moralno pohvalno, a finančno obremenjujoče. Zavetišča so vedno bolj polna, stroški oskrbe pa naraščajo. Letni stroški za enega psa v zavetišču lahko presežejo več sto evrov, kar brez ustreznega financiranja pomeni, da zavetišča pogosto delujejo na robu svojih zmogljivosti.

Od kod denar? Lastniki psov na udaru

Povprečen slovenski lastnik psa bi po novem moral plačevati letni prispevek – višina naj bi se razlikovala glede na občino in povprečne stroške oskrbe zapuščenih živali v preteklem letu. A to odpira več vprašanj. Je pošteno, da breme financiranja pade izključno na lastnike psov? Zakaj ne vključiti širše javnosti ali iskanja alternativnih virov financiranja?

Hkrati nekateri opozarjajo na nevarnost, da bi nov davek spodbudil neodgovorno vedenje, kot je izogibanje registraciji psov ali celo zapuščanje živali.

Pogled v prihodnost: Bo zakon prinesel več koristi ali težav?

Podporniki novele trdijo, da bo letni prispevek spodbudil odgovorno lastništvo psov in izboljšal razmere v zavetiščih, hkrati pa bo zagotavljal sredstva za dolgotrajne rešitve, kot so sterilizacija in kastracija. Kritiki pa opozarjajo, da gre za dodatno finančno breme za državljane, kar bi lahko prizadelo zlasti socialno šibkejše lastnike psov.

Pomembno vprašanje ostaja, kako učinkovito bodo občine in država porabile ta sredstva. Zavetišča namreč potrebujejo več kot le denar – potrebujejo sistemsko podporo, boljšo infrastrukturo in dolgoročne načrte za zmanjšanje števila zapuščenih živali.

Rešitev ali nova težava?

Nova dajatev za lastnike psov bo zagotovo vroča tema javne razprave. Po eni strani gre za poskus reševanja dolgoročnega problema zapuščenih živali, po drugi strani pa za obremenitev, ki morda ne bo dosegla želenih rezultatov. Ali je ta predlog res najboljši način za reševanje problema, ali zgolj prvi korak k bolj celostni rešitvi?

Čas bo pokazal, ali bo zakon resnično izboljšal razmere v zavetiščih in spremenil odnos do odgovornega lastništva psov – ali pa bo postal le še ena od tistih dajatev, ki bo razburila javnost in pustila odprta vprašanja brez jasnih odgovorov.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Zavod Raziskovalni inštitut pes (ZRIP), neprofitna organizacija, ki si prizadeva za izboljšanje dobrobiti psov in ozaveščanje o odgovornem lastništvu, je v zadnjih letih postal pomemben glas v slovenski družbi. S kampanjami, kot je “Pes ni igrača”, poskušajo ustanoviteljici zavoda, Tina in Urška, poudariti, da psi niso zgolj ljubljenčki, temveč tudi odgovornost, ki zahteva čas, trud in finančna sredstva. Cilj zavoda je preprečiti nepremišljene nakupe psov, ki pogosto vodijo do zanemarjanja ali celo zapuščanja živali.

ZRIP v svojih kampanjah nagovarja predvsem otroke, mladostnike in njihove starše, saj verjamejo, da odgovorna vzgoja že v mladosti vodi k boljšemu razumevanju potreb psov. Otroci, ki spoznajo, da pes ni zgolj srčkan spremljevalec, ampak član družine, ki zahteva ustrezno nego in skrb, bodo odrasli v odgovorne lastnike. Skozi različne izobraževalne programe in delavnice zavod spodbuja spoštljiv odnos do živali, kar lahko pripomore k zmanjšanju števila zapuščenih in zanemarjenih psov v prihodnosti.

Projekt “Pes ni igrača” je osrednji del prizadevanj ZRIP, saj ozavešča javnost o osnovnih potrebah psov, ki jih mora poznati vsak lastnik. Projekt poudarja pomen pravilne prehrane, rednih sprehodov, ustrezne higiene in veterinarske oskrbe. Zavod tudi izpostavlja potrebo po socializaciji in vzgoji psov, kar je ključno za njihovo dobro počutje in integracijo v družbo.

Kljub vse večji ozaveščenosti so primeri zapuščenih psov v Sloveniji še vedno pogosti. Ljudje pogosto kupijo psa kot darilo, ne da bi se zavedali odgovornosti, ki jo prinaša skrb za žival. Ko se izkaže, da pes ni v skladu z njihovim življenjskim slogom ali pričakovanji, se mnogi odločijo, da ga oddajo ali celo zapustijo. Zavetišča v Sloveniji se zato soočajo s polnimi kapacitetami, kar še dodatno poudarja potrebo po ozaveščanju o odgovornem lastništvu.

Zavod Raziskovalni inštitut pes je raziskal tudi vpliv psov na duševno zdravje ljudi. Psi za čustveno podporo so lahko nepogrešljivi spremljevalci za ljudi, ki se soočajo z duševnimi izzivi. ZRIP se zato zavzema za ureditev statusa teh psov v Sloveniji, da bi ljudem olajšali dostop do te dragocene podpore in preprečili zlorabe tega statusa.

S prizadevanji ZRIP za boljše razumevanje in sprejemanje psov v družbi, se Slovenija postopoma premika proti bolj odgovornemu in spoštljivemu odnosu do živali. Kampanje, kot je “Pes ni igrača”, so ključnega pomena za ustvarjanje družbe, kjer se psi obravnavajo s potrebno skrbnostjo in odgovornostjo, kar bo dolgoročno izboljšalo dobrobit teh zvestih spremljevalcev.

EK; Zavod raziskovalni inštitut pes, Pexels