Slovenskim vojakom napovedali odhod v ukrajinsko vojno?

PARIZ – Trumpove izjave na srečanju 7. decembra v Parizu so pretresle evropske zaveznike. Nekdanji ameriški predsednik je napovedal, da Združene države Amerike ne bodo več sodelovale v kontrolnih misijah v Ukrajini, s čimer je breme v celoti prenesel na pleča evropskih držav – ali bolje rečeno, njihovih vojakov.

Kdo bo nosil breme vojne?

Ko Donald Trump nekaj pove, se svet ustavi – no, vsaj politični krogi v Evropi. Tokrat je njegova napoved, da se ZDA umikajo iz misij v Ukrajini, sprožila val negotovosti. Zahtevati prerazporeditev 100.000 vojakov iz držav, kot sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo, je enako, kot da bi odstranili temeljni kamen iz že tako majave stavbe. Kaj to pomeni za regijo? Stabilnost na Balkanu, že desetletja skrbno vzdrževana z mednarodnimi silami, bi se lahko hitro sesula. In Ukrajina? Tam bo vojna z Rusko federacijo očitno postala predvsem evropska skrb.

Trumpov glas, poln samozavesti, je očitno sprožil razburjenje: »Evropa mora sama poskrbeti za svoje dvorišče,« je v svojem slogu poudaril nekdanji predsednik. Čeprav je njegov retorični slog morda všeč njegovim privržencem, pa je za evropske voditelje takšno stališče precej grenko.

Slovenija med črepinjami velikih igralcev

In kaj to pomeni za Slovenijo? Naša država, kot članica zveze NATO, seveda ne more ostati ravnodušna – še manj pa neaktivna. Potencialni scenarij vključuje možnost, da bi slovenski vojaki, ki so trenutno razporejeni v mirovnih misijah na Balkanu, pristali na fronti v Ukrajini. Čeprav uradnih komentarjev s strani slovenske vlade še ni, je jasno, da bi takšna odločitev povzročila burno razpravo tako med državljani kot med političnimi strankami.

Slovenski skeptiki na družbenih omrežjih niso varčevali z besedami: »Naj naši politiki najprej sami oblečejo uniforme in gredo na fronto, preden pošiljajo naše vojake v tuje vojne,« so pripomnili nekateri. S tovrstnimi izjavami se je težko ne strinjati – še posebej v državi, kjer zgodovina narodne vojske še vedno močno odmeva v zavesti prebivalcev.

Trumpov pragmatizem ali brezbrižnost?

Trumpova napoved odpira številna vprašanja. Je to znak nove ameriške politike, ki se osredotoča zgolj na domače interese? Ali gre zgolj za še en primer njegovega značilnega populizma, ki pogosto zavestno ignorira dolgoročne posledice? Njegov predlog, da evropske države same rešijo ukrajinsko krizo, bi lahko pomenil veliko prelomnico – če ne za NATO kot organizacijo, pa zagotovo za prihodnost evropske obrambe.

Evropa se sooča z razcepom. Ali bo prevzela svojo vlogo globalnega akterja in s tem dokazala, da lahko deluje brez ameriškega zaledja? Ali pa bo ta nov razkorak med ZDA in Evropo le še poglobil odvisnost stare celine od Washingtona?

Kaj pa Balkanska stabilnost?

Ne smemo pozabiti, da stabilizacijske sile na Balkanu že leta delujejo kot tamponska cona med številnimi zgodovinskimi in etničnimi napetostmi. Slovenija, ki ima zaradi bližine in zgodovinskih vezi z regijo posebno občutljiv odnos do Balkana, bi lahko občutila posledice destabilizacije v obliki povečanih migracij ali gospodarskih težav.

Zdaj si predstavljajte situacijo, v kateri balkanske države ostanejo brez mednarodnega vojaškega nadzora – kako hitro bi lahko prišlo do obnovitve nekdanjih konfliktov? In medtem ko se Balkan morebiti ponovno potopi v kaos, bi slovenski vojaki varovali vzhodno mejo Evrope.

Slovenija pred dilemo

Slovenski politiki so zdaj pred težko odločitvijo: kako uravnotežiti zahteve zveze NATO z zaščito nacionalnih interesov? Vsaka odločitev bo imela posledice – bodisi na mednarodni ugled Slovenije, bodisi na domače zaupanje v vlado. Zdi se, da je Slovenija ujeta med kladivom in nakovalom, kjer se nacionalna varnost prepleta z globalnimi interesi.

Trump je s svojimi izjavami še enkrat dokazal, da zna presenetiti – in razjeziti. Njegova vizija, da Evropa prevzame večjo vlogo v ukrajinski vojni, postavlja vprašanje: ali smo na to pripravljeni? Slovenija, kot majhna, a strateško pomembna članica NATO, se bo morala kmalu soočiti z resnico, ki je ne moremo zanikati – svet postaja vse bolj razdrobljen, odgovornost pa vse težja.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www