So vas izbrisali s čakalne liste? Odkrito, kaj se dogaja v zdravstvu
Se v slovenskem zdravstvu res dogajajo čudeži? Uradni podatki NIJZ kažejo, da se je število pacientov, ki predolgo čakajo na zdravstvene storitve, prepolovilo – in to čeprav so se čakalne dobe podaljšale. Kako je to mogoče? Administrativni triki, sistemske spremembe ali zgolj bolniki, ki so se naveličali čakanja in odnehali?
Povprečne čakalne dobe rastejo, število čakalnih vrst upada?
Če se podatki ne bi nanašali na zdravstvo, bi bil to skoraj smešen paradoks. Med aprilom 2024 in februarjem 2025 so se povprečne čakalne dobe za 375 zdravstvenih storitev podaljšale: s 55 na 60 dni za zelo hitre napotitve, s 120 na 126 dni za hitre primere in s 166 na 189 dni za redne. Ampak število bolnikov, ki so čakali nad dopustno dobo? Padlo na polovico! S 147.843 na 74.365 oseb.
Še bolj osupljivi so podatki iz enega samega tedna, med 5. in 12. septembrom 2024. Kot prikazujejo analize, ki jih je na podlagi uradnih podatkov NIJZ predstavil zdravnik Igor Muzević, se je število čakalnih primerov dramatično zmanjšalo, čeprav se čakalne dobe niso bistveno skrajšale.
“Ob povsem nespremenjeni čakalni dobi se je skoraj polovica bolnikov, v drugem septembrskem tednu, naveličala čakati nad dopustno dobo,” je cinično zapisal Muzević na omrežju X (prej Twitter).
Manipulacija s številkami?
Kako je to sploh mogoče? Obstaja več možnih razlag. Ena je, da so bolniki resnično odpovedali preglede, ker so izgubili potrpljenje. Druga? Da gre za administrativno prilagajanje podatkov.
NIJZ sicer zagotavlja, da so njihovi podatki sproti posodobljeni in da se sezname čisti, kadar pacienti ne potrdijo termina ali so preusmerjeni v drugo kategorijo. Ampak – je to pojasnilo dovolj? Ali gre zgolj za statistični trik, ki prikriva realno stanje?
Kaj pravijo strokovnjaki?
Strokovna javnost je do takšnih nenadnih sprememb skeptična. Predstavnik zdravniške zbornice, ki ni želel biti imenovan, je za Delo komentiral: “Takšna nihanja v podatkih so zelo nenavadna. Če se število čakalnih primerov zmanjšuje, bi morali videti tudi skrajšanje čakalnih dob, pa tega ni. To odpira vprašanja o metodologiji zbiranja podatkov.”
Po podatkih OECD so dolge čakalne dobe eden glavnih kazalnikov slabega delovanja zdravstvenega sistema. Nenadno zmanjšanje števila pacientov brez vidnih izboljšav v sistemu je torej – milo rečeno – sumljivo.
Kako naprej?
Treba bo zahtevati več transparentnosti. Javnost ima pravico vedeti, zakaj so se števila tako drastično spremenila in kako se podatki dejansko zbirajo. Ni dovolj zgolj objaviti številk – potrebujemo jasne odgovore.
In dokler jih ne dobimo?
Bodo tisti, ki v resnici še vedno čakajo, ostali v tišini.
Pripravil: N. Z.
Vir: NIJZ, Delo, OECD, X (Twitter) – Igor Muzević
Je to nova laž Roberta Goloba? (VIDEO)
LJUBLJANA – Če bi verjeli samo besedam premierja Roberta Goloba, bi bila Slovenija tik pred gospodarskim rajem: najnižja brezposelnost v Evropi, inflacija pod nadzorom, gospodarska rast nad povprečjem. Sanjska slika, ki pa se ob podrobnejšem pregledu razleti na tisoč kosov, kot stara porcelanasta skodelica. OECD in Evropska komisija opozarjata na povsem drugačno zgodbo – počasno gospodarsko rast, vse večji padec konkurenčnosti in demografsko uro, ki neusmiljeno tiktaka.
Sladek problem ali grenka realnost?
Premier Golob je v enem izmed svojih intervjujev z Rosvito Pesek brez zadrege dejal: “To je sladek problem – imamo brezposelnost, ki je najnižja v Evropi, gospodarstvo z nadpovprečno rastjo, inflacija je pod nadzorom.” Toda, ali gre res za sladek problem ali le za spretno izbrano retoriko?
OECD, tista mednarodna organizacija, ki se na številke pravzaprav precej spozna, je napoved gospodarske rasti Sloveniji znižala s 2,3 % na 1,1 %. Tudi Evropska komisija ni pretirano bolj optimistična – napoveduje 1,4 %. Kar je sicer bolje od stagnacije, a še vedno daleč od tistega, kar bi premier Golob rad predstavil kot “nadpovprečno”.
In če primerjamo? Hrvaška, denimo, bo letos zrasla za skoraj 3 % – presegla bo tako Slovenijo kot povprečje evroobmočja. Kakšen je torej naš “nadpovprečni” rezultat, če nas naši južni sosedje že prehitevajo?
Najnižja brezposelnost: Mit, ki skriva resnico
Statistika o brezposelnosti je resnično impresivna – 3,3 %, kar je med najnižjimi v EU. A številke so eno, resničnost na terenu pa nekaj povsem drugega. V Sloveniji preprosto primanjkuje delovne sile, ne zato, ker bi gospodarstvo cvetelo brez zadržkov, temveč zato, ker se delavci upokojujejo, mladi pa bežijo v tujino. Še posebej iz slovenskih regij, kot sta Pomurje ali Posavje, kjer ni dovolj priložnosti za visoko kvalificirane kadre.
Nič nenavadnega, ko pa inženirji v Avstriji zaslužijo dvakrat več za isto delo, medicinske sestre pa v Nemčiji celo trikrat več. Delodajalci pri nas medtem tarnajo nad pomanjkanjem delavcev in iščejo obupne rešitve – hitri uvoz delovne sile, predvsem iz Balkana, kar dolgoročno reši le en del težave.
“Nizka brezposelnost je statistično lepa, a na trgu dela bijemo bitko z vetrom,” pravi Marko Lotrič, predsednik GZS – poroča Dnevnik.
Inflacija – res pod nadzorom?
Inflacija, tista zvita številka, ki marsikomu ne pusti spati. V resnici se je umirila predvsem zaradi padca cen nafte in energentov na svetovnih trgih, ne pa zaradi posebne domače politike. A kljub temu marsikateri Slovenec ob vsakem obisku trgovine iz žepa potegne vsaj nekaj evrov več kot lani. Cene hrane in osnovnih potrebščin so še vedno višje za 10–15 % v primerjavi z letom 2022.
Pa še to: čeprav inflacija morda upada, realna kupna moč prebivalcev še vedno ne dohaja višanja življenjskih stroškov. Podatki Statističnega urada RS pravijo, da so najhuje prizadete ranljive skupine – upokojenci, mlade družine in najemniki stanovanj.
Konkurenčnost: Slovenski “padec” brez padala
Najbolj alarmanten podatek prihaja iz mednarodnega indeksa konkurenčnosti. Slovenija je v zadnjih dveh letih zdrsnila z 38. na 46. mesto. Razlogi? Kronična birokracija, počasne reforme in izjemno nizke investicije v inovacije in tehnologijo.
Na primer: Nemčija že digitalizira svoj zdravstveni sistem, medtem ko se v Sloveniji še vedno prepiramo, kdo bo plačal za osnovno opremo v javnih bolnišnicah. O tem, kako dolgo traja odprtje podjetja pri nas, pa raje ne začnimo – saj veste, pregovorni “papirji pri nas raje čakajo, kot delajo”.
Golobova podoba Slovenije kot države “sladkih problemov” je morda politično spretna, a gospodarski izzivi so več kot očitni. Padec konkurenčnosti, upočasnjena rast, pomanjkanje delovne sile in pritisk na življenjske stroške niso nekaj, kar bi lahko preprosto pometli pod preprogo.
Slovenija stoji na gospodarskem razpotju – bo izbrala reforme, inovacije in vlaganje v prihodnost, ali pa bo še naprej lovila svoje južne in severne sosede, ki ji bežijo naprej? Čas bo pokazal, a do takrat – pametno je pogledati številkam naravnost v oči.
Kot pravi pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www
