Je vetrna energija zares tako zelena, kot trdijo zagovorniki?

Vetrna energija velja za enega izmed stebrov prehoda na obnovljive vire energije, a vse bolj se pojavljajo vprašanja, kako resnično okolju prijazna je ta tehnologija. Na površju se zdi, da vetrne turbine ustvarjajo čisto energijo, saj delujejo brez neposrednih emisij ogljikovega dioksida. Vendar pa gradnja in postavitev teh masivnih struktur zahteva velike količine materialov, zlasti jekla in betona, ki puščajo dolgotrajne posledice v tleh.

Masivni temelji – Trajne posledice za okolje

Kot je prikazano na sliki, temelji vetrnih turbin vključujejo velike količine jekla, ki ga je potrebno dopolniti še s 600 do 800 kubičnimi metri betona, kar skupno tehta skoraj 2000 ton. Ko je turbina razstavljena, ta temelj ostane v zemlji. Kot poročajo, bo to jeklo in beton za vedno zakopano in bo predstavljalo trajno onesnaženje zemlje. To nas vodi k pomembnemu vprašanju – ali je lahko takšna energija resnično trajnostna?

“Temelji vetrnih turbin bodo ostali zakopani tudi po tem, ko se naprava razstavi,” opozarjajo mnogi. Medtem ko sama proizvodnja energije ne ustvarja neposrednih emisij, je pomembno upoštevati celotno življenjsko dobo turbine – od postavitve do razgradnje.

This is the steel used in the base of a wind turbine. To complete it you still have to add between 600 and 800 cubic metres of concrete, which is a weight of nearly 2000 tons. Once the wind turbine is dismantled, this base will forever be buried in the ground. Wind is not Green. pic.twitter.com/M2DPhrKplD

— Dubhghall (@macnahgalla) October 2, 2024

Vetrna energija v Sloveniji – Kaj to pomeni za nas?

Slovenija se zadnja leta vse bolj obrača k obnovljivim virom energije. Medtem ko vetrna energija v naši državi še ni tako močno razširjena, so načrti za postavitev novih vetrnih parkov vedno bolj prisotni. Vendar pa to odpira tudi nova vprašanja glede dolgoročnih vplivov teh tehnologij na našo naravo in krajino. Še posebej v občutljivih okoljih, kot so gorska območja in narodni parki, je postavitev vetrnih turbin lahko izjemno kontroverzna.

Ali si Slovenija lahko privošči, da dolgoročno uniči naravna območja z masivnimi temelji, ki bodo ostali tam še dolgo po tem, ko turbine ne bodo več v uporabi? Ta vprašanja moramo upoštevati, ko razpravljamo o prihodnosti vetrne energije pri nas.

Alternativne rešitve za zmanjšanje vpliva na tla

V zadnjem času so bile razvite nekatere alternativne tehnologije, ki poskušajo zmanjšati vpliv na tla in okolje. Med najbolj obetavnimi so plavajoče vetrne turbine, ki so nameščene na morju in ne zahtevajo masivnih temeljev. Te tehnologije omogočajo postavitev turbin brez trajnega vpliva na tla, kar pomeni, da se ob koncu življenjske dobe vsa oprema lahko popolnoma odstrani brez sledi (Energetski portal, 2024).

Čeprav Slovenija nima neposrednega dostopa do morja, bi lahko plavajoče vetrne turbine bile zanimiva rešitev za evropske države z daljšo morsko obalo. Ali je morda čas, da Slovenija preuči sodelovanje z drugimi državami pri tovrstnih projektih?

Je veter res zelena energija?

Glavna prednost vetrnih turbin je proizvodnja energije brez emisij CO2, kar je ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa je treba pri tem upoštevati celoten življenjski cikel turbine. Od gradnje in uporabe jekla ter betona, do demontaže in trajnih posledic, ki jih puščajo temelji, moramo tehtati prednosti in slabosti. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je pomembno, da tehnologije, ki jih promoviramo kot trajnostne, resnično zagotavljajo nizke vplive skozi celotno življenjsko dobo.

Potrebna je celovita slika

Pri obravnavi vetrne energije je nujno, da upoštevamo vse vidike – ne le tiste, ki so na prvi pogled videti zelene in okolju prijazne. Dolgotrajni vplivi na tla, povezani z gradnjo in demontažo vetrnih turbin, nas morajo opozoriti, da ni vse, kar se zdi zeleno, tudi resnično trajnostno. Slovenija, ki se trudi preiti na obnovljive vire energije, mora premišljeno razmisliti o tem, kakšne tehnologije bomo uporabljali in kakšne dolgoročne posledice bomo s tem pustili za sabo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, Freepik

V zadnjih letih se temperature ne dvigujejo samo na kopnem, ampak tudi v morjih, kar povzroča zaskrbljenost med znanstveniki in okoljskimi strokovnjaki. Jadransko morje se vse bolj segreva, kar lahko povzroči trajne posledice za tamkajšnji morski ekosistem. Podnebne spremembe in vročinski valovi so letos močno vplivali na morsko površje, kjer so bile izmerjene temperature bistveno nad dolgoletnim povprečjem.

Zaskrbljujoči temperaturni ekstremi v Jadranskem morju

Po besedah dr. Martina Vodopivca, oceanografa iz Morske biološke postaje v Piranu, smo letos zabeležili izjemno visoke temperature na površju Jadranskega morja. Najvišja izmerjena temperatura je bila kar 29,5 stopinje Celzija, kar je skoraj 5 stopinj nad običajnim povprečjem. Takšne temperature predstavljajo resno tveganje za morski ekosistem, saj vročinski valovi povzročajo stres pri morskih organizmih, ki so občutljivi na daljša obdobja višjih temperatur.

Vročinski valovi vplivajo na organizme in vabijo tujerodne vrste

Oceanograf Vodopivec pojasnjuje, da kratkotrajni dvigi temperature za morski svet ne predstavljajo večje nevarnosti, saj organizmi takšne spremembe običajno prenesejo. Težava nastane, ko visoke temperature vztrajajo dalj časa, kar se je letos dogajalo več kot mesec dni. To povzroča velik stres za morska bitja, predvsem za bentoške organizme, ki živijo na morskem dnu in imajo omejene možnosti premikanja.

Segrevanje Jadranskega morja pa ne vpliva samo na obstoječe vrste. Toplejše vode vabijo tujerodne vrste, ki so bolj prilagojene toplejšemu podnebju in v preteklosti v Jadranskem morju niso mogle preživeti. Zaradi višjih zimskih temperatur, ki niso več dovolj nizke, da bi te živali odgnale, mnoge nove vrste zdaj ostajajo v naših vodah. Tujerodne vrste lahko resno ogrozijo avtohtoni morski svet, saj pogosto zasedejo življenjske prostore avtohtonih vrst in jih izpodrinejo.

Jadransko morje kot občutljiv ekosistem

Severni Jadran, ki je eden najbolj plitvih delov Sredozemlja, je še posebej občutljiv na temperaturne spremembe. Poleti morje postane izjemno toplo, pozimi pa običajno zelo hladno. Podnebne spremembe zmanjšujejo temperaturna nihanja, kar omogoča, da toploljubne vrste, ki so bile prej le začasno prisotne, zdaj ostanejo skozi vse leto.

Katere vrste ogrožajo Jadran?

V zadnjih letih se v Jadranskem morju pojavlja vedno več tujerodnih vrst rib, rakov in drugih morskih organizmov. Nekatere vrste ne povzročajo večjih težav, medtem ko druge resno ogrožajo avtohtone vrste. Tujerodne živali tekmujejo za prostor in hrano, kar lahko vodi do sprememb v morskih ekosistemih in posledično vpliva na celotno morsko življenje v Jadranu.

Kaj prinaša prihodnost?

Zaradi vse toplejših morij in podnebnih sprememb se bodo razmere v Jadranu verjetno še naprej slabšale. Ekstremni vročinski valovi in stalno naraščajoče temperature bodo v prihodnjih letih prinesli dodatne izzive za zaščito morskega ekosistema. Povečana prisotnost tujerodnih vrst in stres za avtohtone organizme bodo še naprej ogrožali občutljivo ravnovesje v Jadranskem morju.

Za prihodnost našega morja bo ključnega pomena, da spremljamo in preučujemo te spremembe ter sprejmemo ukrepe za zaščito avtohtonih vrst in preprečitev vdora tujerodnih vrst.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

Kitajska, ki je svetovna velesila v proizvodnji in prodaji električnih vozil, se sooča z nepričakovanimi posledicami svoje hitre elektrifikacije prometa. Medtem ko so številne države še vedno na začetku svoje poti prehoda na električna vozila, se Kitajska že sooča z novimi izzivi, ki jih prinaša množična proizvodnja in uporaba teh vozil. Eden izmed teh izzivov je pojav tako imenovanih pokopališč električnih avtomobilov.

V vasici Manwan v prefekturi Džiašin na Kitajskem so s pomočjo dronov razkrili obsežno pokopališče zapuščenih električnih vozil. Na tisoče avtomobilov je parkiranih ob kmetijskih zemljiščih, prekritih s plevelom, kar kaže, da so tam že dalj časa. Ta vozila so prvotno služila kot del storitve souporabe vozil, vendar so zaradi napačne ocene potreb trga in drugih težav postala odvečna.

Koncept souporabe električnih vozil je bil na Kitajskem zelo priljubljen, še posebej po uspehu izposoje e-koles in e-skuterjev v urbanih središčih. Kitajska vlada je zaradi visokih subvencij spodbudila nastanek številnih podjetij za izposojo električnih avtomobilov. Vendar pa se je hitro pokazalo, da so bile potrebe trga napačno ocenjene, kar je vodilo do presežne proizvodnje in posledično do propada številnih podjetij.

Težave so se še povečale, ko je Kitajska znižala subvencije, kar je številna podjetja prisililo v stečaj. Poleg tega se je hiter razvoj tehnologije izkazal za dvorezen meč – novejši modeli električnih vozil so hitro postali bolj zaželeni, starejši pa zastareli in nezanimivi za kupce. To je povzročilo dodatno breme za podjetja, ki so se odločila, da bodo raje parkirala stara vozila na pokopališčih, namesto da bi se soočila z visokimi stroški popravil ali nadgradnje.

Pokopališča električnih vozil, kot so tista v Jianxingu in drugih kitajskih regijah, postajajo vse pogostejša, kar je skrb vzbujajoč simptom širšega problema. Električna vozila, ki so bila zasnovana kot odgovor na globalne okoljske izzive, zdaj sama predstavljajo okoljsko in gospodarsko breme. Vozila, ki niso več uporabna, povzročajo nove izzive na področju ravnanja z odpadki in trajnostnega razvoja.

Podjetja, ki so jih ustanovili z namenom souporabe vozil, se zdaj soočajo z realnostjo, da popravila starih vozil pogosto presegajo njihovo vrednost, kar vodi do opuščanja teh vozil. Poleg tega hitro zastarevanje tehnologije še dodatno povečuje problem.

Čeprav se Kitajska sooča z izzivi, ki jih prinaša množična elektrifikacija prometa, je to tudi priložnost za iskanje rešitev, ki bi lahko koristile celotnemu svetu. Razvoj reciklažnih tehnologij, boljšega načrtovanja trga in bolj trajnostnega poslovnega modela za souporabo vozil so le nekatere izmed možnosti, ki bi lahko zmanjšale vpliv takšnih pokopališč v prihodnosti.

Kitajski primer je tudi opozorilo za druge države, ki šele vstopajo v obdobje množične elektrifikacije. Ključno bo, da se učimo iz napak in izzivov, s katerimi se sooča Kitajska, ter se osredotočimo na trajnostno in premišljeno načrtovanje, ki bo dolgoročno zmanjšalo negativne vplive na okolje.

EK; Zajem zaslona X, X

Konec julija 2024 so prebivalci naselij Močila in Gorenje Polje v občini Kanal ob Soči zaznali neprijeten vonj v pitni vodi. Analize vzorcev so pokazale, da je bila voda onesnažena s stirenom, kemično spojino, ki se uporablja pri proizvodnji polistirena. Koncentracije stirena v vodi so bile več kot 30-krat višje od priporočenih mejnih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Onesnaženje je nastalo med vzdrževalnimi deli v vodarni Močila, ki je v lasti podjetja Alpacem Cement d.d., dela pa je izvajalo podjetje Kolektor Sisteh. Hlapi stirena so se preko praznega povezovalnega cevovoda prenesli v rezervoarje s pitno vodo, kjer so se vezali z vodo in nato distribuirali v vodovodni sistem​.

Občina Kanal ob Soči je skupaj s podjetjema Alpacem Cement in Kolektor Sisteh nemudoma ustavila distribucijo kontaminirane vode in zagotovila nadomestno oskrbo z gasilskimi cisternami in plastenkami pitne vode za prizadeta naselja. Prebivalcem je omogočila prhanje v medgeneracijskem centru in osnovnih šolah.

Trenutno potekajo aktivnosti za spiranje vodovodnega sistema in hišnih priključkov. Pred odpravo prepovedi uporabe vode bo potrebnih še več vzorčenj, dokler rezultati ne bodo pokazali, da je voda neoporečna. Občina pripravlja tudi interventno povezavo naselij na vodni vir Mrzlek, ki bo zagotovila varno oskrbo z vodo v prihodnosti.

Stiren je brezbarvna tekočina z močnim vonjem, ki je potencialno nevarna za zdravje. Lahko povzroči težave pri stiku z očmi, kožo, vdihavanju ali zaužitju, dolgoročna izpostavljenost pa lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so utrujenost, glavoboli in težave s spominom. Nekatere študije navajajo tudi njegovo možno rakotvornost.

Občina Kanal ob Soči skupaj s pristojnimi organi in podjetji intenzivno dela na odpravi posledic onesnaženja in zagotavljanju varne pitne vode za prebivalce. Kljub trenutnim težavam si prizadevajo čim prej obnoviti normalno oskrbo z neoporečno vodo.

EK; Vir: Občina Kanal ob Soči, Pixabay