Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi, poglejte te žalostne prizore

BOSNA IN HERCEGOVINA – Ekološka bomba: Poplave ustvarile nepopravljivo škodo na Neretvi

Nedavne katastrofalne poplave, ki so prizadele severno Hercegovino, so povzročile ogromno materialno škodo in zahtevale več kot 22 življenj. Žal pa se s tem nesreča ni končala. Poplave so povzročile ekološko katastrofo na reki Neretvi, kjer plavajoča plast odpadkov prekriva vodno površino in v določenih predelih dosega debelino več kot en meter.

Odpadki v Neretvi: Kaj plava po reki?

Na reki zdaj plavajo plastične steklenice, gospodinjski aparati, kot so hladilniki, pralni stroji, gume in gradbeni material, kar ustvarja še večjo zmedo in nevarnost. To smetišče je za zdaj zaustavljeno pri brani hidroelektrarne Grabovica, vendar je zaradi varnosti brane mogoča sprostitev tega vala smeti, kar bi povzročilo nadaljevanje odpadkov proti morju. Trenutno stanje je skrb vzbujajoče, saj je Neretva, nekoč poznana po svoji modrozeleni barvi, zdaj umazano rjava, kar bi lahko trajalo tedne ali celo mesece za izboljšanje.

Vir: Jutarnji.

Nevarnost za zdravje ljudi in okolje

Plavajoči odpadki na reki predstavljajo resno grožnjo ne samo okolju, ampak tudi zdravju ljudi. Plastika, ki se razgrajuje na mikroplastiko, vstopa v prehranjevalno verigo. Ribe pogoltnejo mikroplastiko, misleč, da gre za plankton, kar pomeni, da ta nevarni material na koncu konzumira tudi človek . Stanje je še posebej skrb vzbujajoče zaradi dolgotrajnih posledic za rečni ekosistem, saj to onesnaženje lahko vpliva na ribiške vire in širše prebivalstvo.

Ekologi že dlje časa opozarjajo na nevarnost plavajočih odpadkov v Neretvi in so celo predlagali postavitev mrež, ki bi preprečile odhod plastičnih odpadkov v morje. Vendar za takšne obsežne projekte ni zadostnih finančnih sredstev, zato ti predlogi še niso bili realizirani.

Nevarnost za pomorski promet

Poleg tega, da odpadki neposredno škodujejo okolju, predstavljajo tudi veliko nevarnost za pomorski promet. Debla in veliki kosi odpadnega materiala, ki plavajo po reki, so že povzročili več nesreč v Neretvanskem kanalu. Tam je zaradi teh plavajočih objektov prišlo do havarij brodov, kar je še dodatna posledica onesnaženja.

Posledice za regijo in možnosti rešitve

Ekološke posledice tega onesnaženja bodo dolgotrajne. Ribolov in turizem na območju Neretve sta močno ogrožena, saj bodo mesece trajale sanacije reke in njenih pritokov. Deponije v bližini, zlasti Uborak pri Mostarju in deponija v Čapljini, že dolgo časa prispevajo k onesnaževanju reke, saj med vsakim večjim naravnim dogodkom del teh odpadkov konča v reki, kar še poslabšuje stanje.

Slovenija in pomoč

Čeprav Slovenija ni neposredno prizadeta, so odzivi iz regije možni. Glede na geografsko bližino in morebitne širše posledice za ekosistem v Jadranu bi lahko prišlo do mednarodnega sodelovanja. Solidarnostna pomoč v obliki finančne podpore, humanitarne pomoči in strokovnega znanja bo ključna za omejitev dolgoročnih posledic. Že zdaj so se vključile številne nevladne organizacije iz Bosne in Hercegovine, ki pomagajo pri čiščenju smeti, vendar bo obseg te katastrofe potreboval večje mednarodne napore.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Prihodnost Neretve ostaja negotova. V primeru dviga brane hidroelektrarne Grabovica bodo plavajoči odpadki dosegli Jadransko morje, kar bo povzročilo ekološko katastrofo širših razsežnosti. Potrebni bodo drzni koraki za preprečevanje nadaljnjega onesnaženja, vendar brez zadostne finančne podpore in politične volje je prihodnost Neretve mračna.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, Jutarnji

Resnica o vetrnih elektrarnah: zelena prihodnost ali okoljska katastrofa?

Je vetrna energija zares tako zelena, kot trdijo zagovorniki?

Vetrna energija velja za enega izmed stebrov prehoda na obnovljive vire energije, a vse bolj se pojavljajo vprašanja, kako resnično okolju prijazna je ta tehnologija. Na površju se zdi, da vetrne turbine ustvarjajo čisto energijo, saj delujejo brez neposrednih emisij ogljikovega dioksida. Vendar pa gradnja in postavitev teh masivnih struktur zahteva velike količine materialov, zlasti jekla in betona, ki puščajo dolgotrajne posledice v tleh.

Masivni temelji – Trajne posledice za okolje

Kot je prikazano na sliki, temelji vetrnih turbin vključujejo velike količine jekla, ki ga je potrebno dopolniti še s 600 do 800 kubičnimi metri betona, kar skupno tehta skoraj 2000 ton. Ko je turbina razstavljena, ta temelj ostane v zemlji. Kot poročajo, bo to jeklo in beton za vedno zakopano in bo predstavljalo trajno onesnaženje zemlje. To nas vodi k pomembnemu vprašanju – ali je lahko takšna energija resnično trajnostna?

“Temelji vetrnih turbin bodo ostali zakopani tudi po tem, ko se naprava razstavi,” opozarjajo mnogi. Medtem ko sama proizvodnja energije ne ustvarja neposrednih emisij, je pomembno upoštevati celotno življenjsko dobo turbine – od postavitve do razgradnje.

Vetrna energija v Sloveniji – Kaj to pomeni za nas?

Slovenija se zadnja leta vse bolj obrača k obnovljivim virom energije. Medtem ko vetrna energija v naši državi še ni tako močno razširjena, so načrti za postavitev novih vetrnih parkov vedno bolj prisotni. Vendar pa to odpira tudi nova vprašanja glede dolgoročnih vplivov teh tehnologij na našo naravo in krajino. Še posebej v občutljivih okoljih, kot so gorska območja in narodni parki, je postavitev vetrnih turbin lahko izjemno kontroverzna.

Ali si Slovenija lahko privošči, da dolgoročno uniči naravna območja z masivnimi temelji, ki bodo ostali tam še dolgo po tem, ko turbine ne bodo več v uporabi? Ta vprašanja moramo upoštevati, ko razpravljamo o prihodnosti vetrne energije pri nas.

Alternativne rešitve za zmanjšanje vpliva na tla

V zadnjem času so bile razvite nekatere alternativne tehnologije, ki poskušajo zmanjšati vpliv na tla in okolje. Med najbolj obetavnimi so plavajoče vetrne turbine, ki so nameščene na morju in ne zahtevajo masivnih temeljev. Te tehnologije omogočajo postavitev turbin brez trajnega vpliva na tla, kar pomeni, da se ob koncu življenjske dobe vsa oprema lahko popolnoma odstrani brez sledi (Energetski portal, 2024).

Čeprav Slovenija nima neposrednega dostopa do morja, bi lahko plavajoče vetrne turbine bile zanimiva rešitev za evropske države z daljšo morsko obalo. Ali je morda čas, da Slovenija preuči sodelovanje z drugimi državami pri tovrstnih projektih?

Je veter res zelena energija?

Glavna prednost vetrnih turbin je proizvodnja energije brez emisij CO2, kar je ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa je treba pri tem upoštevati celoten življenjski cikel turbine. Od gradnje in uporabe jekla ter betona, do demontaže in trajnih posledic, ki jih puščajo temelji, moramo tehtati prednosti in slabosti. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je pomembno, da tehnologije, ki jih promoviramo kot trajnostne, resnično zagotavljajo nizke vplive skozi celotno življenjsko dobo.

Potrebna je celovita slika

Pri obravnavi vetrne energije je nujno, da upoštevamo vse vidike – ne le tiste, ki so na prvi pogled videti zelene in okolju prijazne. Dolgotrajni vplivi na tla, povezani z gradnjo in demontažo vetrnih turbin, nas morajo opozoriti, da ni vse, kar se zdi zeleno, tudi resnično trajnostno. Slovenija, ki se trudi preiti na obnovljive vire energije, mora premišljeno razmisliti o tem, kakšne tehnologije bomo uporabljali in kakšne dolgoročne posledice bomo s tem pustili za sabo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, Freepik

Plaže v Črni Gori polne smeti? Poglejte, kaj je ta moški naredil in zakaj so ljudje zgroženi

Posnetek, ki je nedavno začel krožiti po družbenih omrežjih, je v trenutku postal viralen. Gre za posnetek iz Sutomora v Črni Gori, kjer je moški “čistil” plažo na šokanten način – namesto da bi smeti odstranil s plaže, jih je preprosto pometel v morje. Uporabniki družbenih omrežij so ogorčeno komentirali dogodek, saj je takšno ravnanje popolnoma v nasprotju z osnovami ekološke zavesti. Ali res verjamemo, da bo morje te smeti preprosto “pojedlo”?

Grozljivi prizori s plaže

Na posnetku, ki je bil deljen na platformi X (prej Twitter), se vidi, kako moški s preprostim metlom potiska odpadke v morje. Namesto da bi jih pobral in odložil na ustrezno mesto, jih je brez premisleka spravil nazaj v vodo. “Takšno ravnanje je popolnoma neodgovorno,” je zapisal eden izmed ogorčenih uporabnikov. “Zaboga, mar ne razumemo, da bo morje ob prvi nevihti vse vrnilo na obalo?” je bilo mogoče prebrati med komentarji.

Val ogorčenja na družbenih omrežjih

Posnetek je hitro požel val kritike. “Gledam in ne morem verjeti,” je komentiral eden izmed uporabnikov, medtem ko je drugi dodal: “To je divjaštvo brez primere!” Zaskrbljujoče je dejstvo, da moški očitno verjame, da je njegovo dejanje koristno. “Zdi se, kot da mu ni jasno, kaj počne,” je komentiral še nekdo. Mnogi so se strinjali, da takšna dejanja ne le škodujejo okolju, ampak tudi dajejo slab zgled turistom in lokalnim prebivalcem.

Dogodek odpira širše vprašanje odgovornosti za onesnaževanje na turističnih destinacijah. Čeprav je oseba na videu postala obraz neodgovornega vedenja, se je veliko komentatorjev strinjalo, da je širši problem pomanjkanje ekološke zavesti. “Odgovorni smo vsi, ne samo ta človek, ampak tudi tisti, ki so smeti pustili za seboj,” je zapisal eden izmed komentatorjev in poudaril, da bi morale biti plaže bolje opremljene s smetnjaki, obiskovalci pa bolj ozaveščeni o pomenu ohranjanja čistega okolja.

Ali bo prišlo do sprememb?

Po burnih odzivih na družbenih omrežjih ostaja vprašanje, ali bo ta posnetek spodbudil lokalne oblasti k strožjim ukrepom glede čiščenja plaž in osveščanja turistov. Ekološka ozaveščenost je ključna za ohranjanje naravnih lepot obalnih krajev, kot je Sutomore, ki se soočajo s pritiski turizma.

Poleg ekoloških ukrepov je pomembno, da se obiskovalci plaž zavedajo, da vsako dejanje, kot je nepravilno odlaganje smeti, vpliva na širše okolje. Če ne bomo začeli skrbeti za svoje okolje danes, bodo posledice dolgoročne in nepopravljive.

Posnetek je sprožil obsežno razpravo o tem, kako bi morali ravnati na plažah in kako pomembno je zavedanje o varovanju narave, še posebej v turističnih krajih, kjer morje vrne vse, kar mu vržemo.

Napisal: N. Z.

Vir: X