Virus oropouche je mutiral, hitro se širi! Primeri že v Evropi

Skrivnostni virus, ki je bil nekoč omejen na območje Amazonije, je doživel genetske spremembe in se v nevarnejši različici začel širiti po vsej Ameriki. Do nedavnega je bil virus oropouche, ki ga prenašajo komarji, relativno nepoznana bolezen, večinoma omejena na amazonski bazen v Južni Ameriki. Vendar se je ta okužba od konca leta 2023 začela širiti izven svojega običajnega območja.

Od 1. avgusta letos je bilo zabeleženih več kot 8000 primerov tako imenovane lenivčeve mrzlice, z dvema smrtnima primeroma v Braziliji. Večina okužb se je zgodila v Južni Ameriki, vendar so bile okužbe zabeležene tudi v Združenih državah in Evropi. Zaradi nenadnega porasta primerov je ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) izdal zdravstveno opozorilo za zdravnike v ZDA. Prvi primeri virusa v Evropi so bili odkriti junija in julija letos pri potnikih, ki so se okužili med bivanjem v Braziliji in na Kubi, poroča BBC.

Panameriška zdravstvena organizacija je zaradi virusa oropouche izdala epidemiološki alarm in dvignila raven tveganja za javno zdravje na “visoko”. “Čeprav je bolezen doslej imela blage simptome, je zaradi geografske razširjenosti prenosa in pojava hujših primerov potreben okrepljen nadzor,” je navedeno v sporočilu agencije.

Kaj je virus oropouche?

Oropouche je endemični virus za regijo Amazonije v Južni Ameriki in se širi prek ugrizov insektov. Najpogosteje se širi z majhnimi mušicami Culicoides paraensis, ki so v izobilju na velikem območju Amerike. Vendar pa ga lahko prenašajo tudi komarji Culex quinquefasciatus in Ochlerotatus serratus, ki jih najdemo v tropskih in subtropskih regijah.

Za zdaj ni zabeleženega neposrednega prenosa s človeka na človeka. Ko virus enkrat vstopi v krvni obtok, se lahko hitro razširi po celem telesu. Zdi se, da se še posebej kopiči v možganih in jetrih. Ime je dobil po vasi, v kateri je bil zabeležen prvi primer. Oblasti so namreč leta 1955 prvič izolirale ta virus iz krvi bolnega gozdnega delavca v naselju Vega de Oropouche v Trinidadu in Tobagu.

Do sedaj je bilo zabeleženih okoli 500.000 primerov okužbe, vendar je verjetno dejansko število večje, saj so simptomi zelo podobni drugim boleznim, ki povzročajo vročino. Konec osemdesetih let so se začele pojavljati okužbe v Panami, Peruju in Ekvadorju, od leta 2000 pa tudi v Boliviji, Kolumbiji, Ekvadorju in Francoski Gvajani.

Znanstveniki so po nedavni analizi virusa odkrili, da je prišlo do spremembe v njegovem genetskem kodu, zaradi česar se učinkoviteje razmnožuje v celicah okuženih. To pomeni, da lahko potencialno povzroči hujše simptome in se lažje širi z ugrizi komarjev.

V začetku tega leta sta v Braziliji po okužbi umrli dve mladi in sicer zdravi ženski. Oblasti preiskujejo tudi tretji smrtni primer srednjeletnega moškega. Prav tako je bilo nekaj primerov okužb nosečnic, pri katerih je prišlo do smrti nerojenega otroka ali težav pri razvoju možganov pri dojenčku.

Simptomi okužbe

Virus povzroča simptome, podobne gripi – visoko vročino, glavobol, bolečine v mišicah, slabost in bruhanje. V hujših primerih lahko povzroči meningitis.

Po podatkih CDC se simptomi običajno začnejo tri do deset dni po ugrizu in trajajo tri do šest dni. Lahko se ponovno pojavijo nekaj dni ali tednov po preboleli bolezni. Ni jasno zakaj,, morda gre za isto okužbo ali pa so se bolniki ponovno okužili.

Bolezen je znana tudi pod imenom ‘lenivčeva mrzlica’. Prvotno je bila odkrita pri vrsti opice, leta 1960 pa so jo v Braziliji izolirali iz lenivca. Trenutno ni znano, katera divja žival je glavni gostitelj virusa. Trenutno tudi ne obstajajo specifični tretmaji za to bolezen, zato zdravstvene organizacije poudarjajo potrebo po razvoju cepiva.

su; Foto: arhiv