So vas izbrisali s čakalne liste? Odkrito, kaj se dogaja v zdravstvu
Se v slovenskem zdravstvu res dogajajo čudeži? Uradni podatki NIJZ kažejo, da se je število pacientov, ki predolgo čakajo na zdravstvene storitve, prepolovilo – in to čeprav so se čakalne dobe podaljšale. Kako je to mogoče? Administrativni triki, sistemske spremembe ali zgolj bolniki, ki so se naveličali čakanja in odnehali?
Povprečne čakalne dobe rastejo, število čakalnih vrst upada?
Če se podatki ne bi nanašali na zdravstvo, bi bil to skoraj smešen paradoks. Med aprilom 2024 in februarjem 2025 so se povprečne čakalne dobe za 375 zdravstvenih storitev podaljšale: s 55 na 60 dni za zelo hitre napotitve, s 120 na 126 dni za hitre primere in s 166 na 189 dni za redne. Ampak število bolnikov, ki so čakali nad dopustno dobo? Padlo na polovico! S 147.843 na 74.365 oseb.
Še bolj osupljivi so podatki iz enega samega tedna, med 5. in 12. septembrom 2024. Kot prikazujejo analize, ki jih je na podlagi uradnih podatkov NIJZ predstavil zdravnik Igor Muzević, se je število čakalnih primerov dramatično zmanjšalo, čeprav se čakalne dobe niso bistveno skrajšale.
“Ob povsem nespremenjeni čakalni dobi se je skoraj polovica bolnikov, v drugem septembrskem tednu, naveličala čakati nad dopustno dobo,” je cinično zapisal Muzević na omrežju X (prej Twitter).
Manipulacija s številkami?
Kako je to sploh mogoče? Obstaja več možnih razlag. Ena je, da so bolniki resnično odpovedali preglede, ker so izgubili potrpljenje. Druga? Da gre za administrativno prilagajanje podatkov.
NIJZ sicer zagotavlja, da so njihovi podatki sproti posodobljeni in da se sezname čisti, kadar pacienti ne potrdijo termina ali so preusmerjeni v drugo kategorijo. Ampak – je to pojasnilo dovolj? Ali gre zgolj za statistični trik, ki prikriva realno stanje?
Kaj pravijo strokovnjaki?
Strokovna javnost je do takšnih nenadnih sprememb skeptična. Predstavnik zdravniške zbornice, ki ni želel biti imenovan, je za Delo komentiral: “Takšna nihanja v podatkih so zelo nenavadna. Če se število čakalnih primerov zmanjšuje, bi morali videti tudi skrajšanje čakalnih dob, pa tega ni. To odpira vprašanja o metodologiji zbiranja podatkov.”
Po podatkih OECD so dolge čakalne dobe eden glavnih kazalnikov slabega delovanja zdravstvenega sistema. Nenadno zmanjšanje števila pacientov brez vidnih izboljšav v sistemu je torej – milo rečeno – sumljivo.
Kako naprej?
Treba bo zahtevati več transparentnosti. Javnost ima pravico vedeti, zakaj so se števila tako drastično spremenila in kako se podatki dejansko zbirajo. Ni dovolj zgolj objaviti številk – potrebujemo jasne odgovore.
In dokler jih ne dobimo?
Bodo tisti, ki v resnici še vedno čakajo, ostali v tišini.
Pripravil: N. Z.
Vir: NIJZ, Delo, OECD, X (Twitter) – Igor Muzević
Ne boste verjeli, koliko ljudi čaka na nujno zdravljenje!
Čeprav so obrazi pred ambulantami mirni, pogled na uro in dolge vrste pred vrati izdajo tisto, kar pacienti raje ne povedo na glas – nezaupanje in nemoč. Leto dni trajajoča zdravniška stavka ni pustila le praznih ordinacij in prestavljenih operacij, temveč je razkrila še globlje razpoke v že tako načetem sistemu.
Zdravniška stavka je postala simbol za neuspešne reforme, napete odnose in zamujene priložnosti, kjer bolnik – naj bo to upokojenec, ki že tretjič kliče za pregled, ali mati novorojenčka, ki ne najde pediatra – največkrat ostane le številka v statistiki. Toda za temi številkami se skrivajo resnične zgodbe in posledice, ki jih ne kažejo zgolj grafični prikazi čakalnih dob.
Kaj pomenijo številke za resnične ljudi?
Na prvi pogled bi nekateri podatki lahko vlivali upanje – skupno število čakajočih pacientov je bilo januarja 2025 nižje kot leto prej. Vendar pa je resnična slika precej bolj zaskrbljujoča: število pacientov, ki čakajo dlje od dopustnega roka, se je povečalo za več kot 12 tisoč. Bolj povedno kot odstotki so zgodbe posameznikov – gospa iz Maribora, ki je morala na nujno diagnostiko za nevrološke težave čakati več kot pol leta, je na koncu obupala in se odločila za samoplačniško obravnavo. “Zakaj sploh plačujemo zavarovanje, če ob ključnem trenutku ne dobimo tistega, kar potrebujemo?” se sprašuje njen sin.
Usodne zamude in “majhni” zapleti
Zdravstvena oskrba je področje, kjer lahko zamuda pomeni razliko med okrevanjem in tragedijo. Zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik je izpostavila primer bolnice z anevrizmo, katere poseg je bil zaradi nepredvidenih razmer večkrat prestavljen – nazadnje predolgo. Ko je anevrizma počila, so jo sicer uspešno operirali, a je bitko izgubila. Takšni primeri so opozorilni znaki, da sistem ne sme zatajiti tam, kjer štejejo sekunde.
Preobremenjene bolnišnice in razmah samoplačništva
Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razkrivajo, da so v letu 2024 javne bolnišnice izvedle 2597 operacij manj kot leto prej, medtem ko so zasebniki s koncesijo opravili 5,6 odstotka več obravnav. To odpira pomembno vprašanje: se javno zdravstvo umika, zasebniki pa polnijo praznino? Tisti z boljšim finančnim zaledjem si samoplačniške preglede in operacije lahko privoščijo, medtem ko drugi čakajo – včasih predolgo.
Cafnikova opozarja, da so samoplačniški posegi mnogim zadnja rešitev, vendar ne bi smeli postati edina možnost. “Če imaš urejeno zdravstveno zavarovanje, bi morala biti obravnava dostopna brez dolgih mesecev čakanja – osnovno načelo solidarnosti v zdravstvu ne sme biti le mrtva črka na papirju,” poudarja.
Pomanjkanje osebnih zdravnikov: otroci brez pediatrov
Še bolj pereče pa so razmere na primarni ravni, kjer se Slovenija sooča s kritičnim pomanjkanjem pediatrov. Okoli 140.000 ljudi še vedno nima izbranega osebnega zdravnika, kar predstavlja sedem odstotkov vseh zavarovancev. Starši novorojenčkov, predvsem v ljubljanski regiji, so v stiski. “Zdravniki so dobesedno prepolni in ne morejo sprejemati novih pacientov,” pojasnjuje Marjan Sušelj, zastopnik pacientovih pravic. Pogosto slišimo zgodbe o starših, ki so pediatra iskali celo v Litiji, a tudi tam niso uspeli. Kako naj mati, ki že tako premalo spi zaradi dojenčka, išče pediatra zunaj svojega mesta?
Zakaj je nezaupanje tako globoko?
Ena največjih posledic dolgotrajne stavke je skrhan odnos med pacienti in zdravstvenim osebjem, ki je posledica ne le čakalnih dob, temveč tudi slabe komunikacije in vedno večje obremenjenosti zaposlenih. Nekateri pacienti svoje razočaranje izražajo z jezo – od pasivnih komentarjev do verbalnih napadov. Po drugi strani pa tudi zdravstveni delavci niso imuni na stres. “V ortodontski ordinaciji sem slišal kričanje na otroka, naj drži usta odprta. Ni opravičila za takšno vedenje, a razumeti moramo, da so tudi zdravniki ljudje, ki delajo v nevzdržnih razmerah,” priznava Sušelj.
Kaj nam prinaša prihodnost?
Vlada in sindikat Fides še vedno nista našla skupnega jezika, čeprav so bila pogajanja občasno konstruktivna. Medtem ko vlada poudarja, da je izpolnila večino zahtev, zdravniki vztrajajo, da brez dolgoročne sistemske rešitve – od izboljšanja pogojev dela do ločenega zdravniškega plačnega stebra – stavke ne bodo končali.
A vprašanje, ki ostaja v zraku, je: kolikšno ceno bomo plačali pacienti? Razumljivo je, da je sistem reform potreben, a če te prihajajo z zmedo, zamudami in političnimi igrami, bo posledica še večje nezaupanje. “Z improviziranjem delamo strateške napake,” opozarja Sušelj. Zdravstveni sistem naj bi bil temelj blaginje in zaupanja, a ko pacienti v ambulantah začnejo izgubljati potrpljenje, to pomeni, da je sistem presegel točko preloma.
Rešitev mora priti prej, preden zaupanje povsem izgine – kajti izgubiti zaupanje je lahko hitro, pridobiti nazaj pa traja mnogo let.
Napisal: E. K.
Vir: STA, Freepik
Viralni hit: Dalmatinci v smehu zaradi sporočila na vratih ambulante (FOTO)
Viralna šala iz dalmatinske ambulante: Humor kot odgovor na “internetne paciente”
Na družbenih omrežjih se je viralno razširila zabavna šala iz dalmatinske ambulante. Na oglasni deski ambulante je zdravnik s humorjem odgovoril pacientom, ki svoje diagnoze iščejo na internetu, predvsem na Googleu. “Mole se pacijenti, ki so že našli svojo diagnozo na Googleu, da za drugo mnenje uporabijo Yahoo!” se glasi sporočilo, ki je takoj pritegnilo pozornost uporabnikov spleta.
Tovrstni primeri kažejo, kako se zdravniki včasih soočajo z izzivi “spletnih pacientov”. Ljudje pogosto preberejo informacije na spletu in pridejo do ambulante prepričani, da že vedo, kaj jim je. Ta fenomen je postal tako pogost, da je zdravnik iz dalmatinske ambulante sestavil seznam pravil za paciente, ki je prav tako dvignil veliko prahu na spletu.
Pravila, ki so nasmejala splet
Med desetimi pravili, ki so jih obiskovalci ambulante in uporabniki družbenih omrežij vzeli za zabavno opozorilo, so nekatera resnično izstopala. Zdravnik je, na primer, zapisal, da v tej ambulanti on ostaja zdravnik, pacient pa pacient, in če komu to ne ustreza, naj najde ambulanto, kjer je obratno. Prav tako je duhovito opozoril, da Sumamed ni preparat na bazi medu in da čakalnica ni namenjena druženju, temveč čakanju.
Sporočilo je odličen prikaz, kako lahko humor zmanjša napetost in stres v vsakdanjih situacijah. V družbenem času, ko veliko ljudi brska po spletu za samodiagnozo, se zdravniki pogosto srečujejo s pacienti, ki svoje zdravje zaupajo internetu, in ne strokovnjakom.
Napisal: E. K.
Vir: Instagram
