Paketi da, položnice ne: Poštarji stavkajo, a spoštujejo stranke

Poštarji – tisti vsakdanji junaki, ki v mrazu, dežju in vročini dostavljajo naše položnice, pisma in pakete – so rekli “dovolj”. Po dolgem vztrajanju, iskanju dogovorov in opozarjanju na nevzdržne razmere, ki že dolgo tlijo pod površjem, je zdaj napočil trenutek, ko grozijo s stavko, ki bi lahko ohromila poštni promet po vsej državi.

Zakaj stavka? Zgodba o preobremenjenosti in praznih obljubah

Se sprašujete, zakaj se poštarji, ki veljajo za simbol zanesljivosti, odločajo za tako radikalne ukrepe? Odgovor je preprost: ljudje na terenu opravljajo delo za dva ali celo več poštarjev, medtem ko se njihove vrste redčijo hitreje kot lista dreves v novembrskem vetru. Po besedah sindikalista Saše Gržiniča je lani Pošto Slovenije zapustilo kar 606 zaposlenih, medtem ko so jih na novo zaposlili le 327 – številke, ki govorijo same zase.

Rezultat? Poštarji nosijo breme povečanega obsega dela, hkrati pa se od njih pričakuje, da bodo še naprej zagotavljali storitve tako zakonsko obveznih pošiljk kot komercialnih paketov, ki jih je zaradi vse večjega spletnega nakupovanja čedalje več. Je to res vzdržno? Po mnenju sindikalistov zagotovo ne.

Kaj pomeni stavka za uporabnike?

Stavka, ki je predvidena za 22. november 2024, tik pred božično-novoletno sezono, bo močno vplivala na uporabnike. Če dogovora ne bo, poštarji ne bodo dostavljali časopisov, pisem, reklam, razglednic in – najpomembneje – položnic. Tako je, položnic! Če nimate urejenih trajnikov ali e-računov, obstaja verjetnost, da boste morali za njihovo plačilo poiskati alternativne načine. Si predstavljate? Položnice, ki ne pridejo pravočasno, so morda ena redkih “ugodnosti” stavke, toda podjetja bodo posledice občutila drugače.

Po drugi strani bodo paketi – vsaj tisti, lažji od 10 kg – še vedno dostavljeni, čeprav z zamudami. Ampak pozor, to ne pomeni, da boste svoj nakup na črni petek prejeli brez zapletov. Vsak paket bo moral biti stehtan, preverjen in razvrščen, kar bo upočasnilo celoten proces. “V dveh dneh bo skladišče zapolnjeno, paketi pa ne bodo imeli kam iti,” opozarja Gržinič.

Zahteve poštarjev: Pravične ali pretirane?

Sindikat poštnih delavcev zahteva zaposlitev najmanj 120 novih delavcev, vzpostavitev sistema nagrajevanja ter izboljšanje pogojev za delo. A zgodba ni le o novih delavcih. Gre tudi za delovne prostore, ki so v mnogih primerih “neprimerni za varno delo”, kot poudarjajo, in za obnovo voznega parka, ki se stara hitreje kot zaupanje zaposlenih v vodstvo.

Hkrati opozarjajo, da bi lahko v prihodnosti prišlo do ločevanja poštnih storitev na dobičkonosne (paketi) in manj donosne (pisma in položnice). Če se to zgodi, bi na Pošti Slovenije ostala le javna služba z visokimi stroški, dobičkonosni del pa bi lahko prešel v novo pravno osebo – scenarij, ki ga poštarji vidijo kot popolnoma nesprejemljivega.

Kaj pravi Pošta Slovenije?

Medtem ko sindikati opozarjajo na nujne izboljšave, Pošta Slovenije zatrjuje, da si prizadeva za dogovor in optimalno delovanje podjetja. A hkrati priznavajo, da denarja za izpolnitev vseh zahtev preprosto ni. “Če država ne bo pomagala, bo Pošta slabo poslovala,” opozarja Gržinič. Na drugi strani vodstvo poudarja, da so pripravljeni na pogajanja, a opozarjajo, da spremembe zahtevajo čas in sredstva.

Kdo bo popustil prvi?

Zdi se, da je Pošta Slovenije ujeta med kladivom in nakovalom: če popusti zahtevam sindikatov, tvega finančno izgubo; če ne popusti, tvega popoln zastoj poštnih storitev in nezadovoljstvo javnosti. Medtem ko stranke trepetajo, ali bodo njihovi računi plačani pravočasno in ali bo paket z darili prispel še pred prazniki, sindikati ostajajo odločni: brez izboljšav bodo delali le toliko, kolikor jim nalaga zakon.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik