Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Poškodovani otroci iz Gaze, ki so bili pri nas na rehabilitaciji, pobegnili – Golob in Fajonova pa molčita?

LJUBLJANA – Trije spremljevalci in trije otroci, ki so jih slovenski politični predstavniki pripeljali iz Gaze na zdravljenje v Sloveniji, so zaprosili za mednarodno zaščito in bili nameščeni v azilni dom v Logatcu. Potrdili so, da sta mati in otrok izginila, in zdaj njuna lokacija ni znana. Slovenska vlada, s pomočjo Roberta Goloba, Tanje Fajon in nekdanjega predsednika Danila Türka, je omogočila prevoz ranjenih otrok iz Gaze v rehabilitacijski center URI Soča v Ljubljani, kjer naj bi dobili potrebno zdravstveno oskrbo.

Ko je novica o prihodu otrok in spremljevalcev iz Gaze prišla v javnost, so mnogi izrazili podporo tej humanitarni potezi, spet drugi pa so bili do poteze izredno kritični, saj tudi slovenski otroci potrebujejo pomoč. Slovenija je sicer že večkrat izkazala solidarnost z otroki iz kriznih območij, zato je bilo pričakovati, da bodo prebivalci pokazali razumevanje in podporo. Vendar je primer, ko so nekateri otroci in spremljevalci že ob prihodu zaprosili za azil, v javnosti sprožil vprašanja o motivih in razlogih za njihov prihod. Na posnetkih ob njihovem prihodu so bili vidni slovenski politični predstavniki, ki so otroke sprejeli v Sloveniji kot del humanitarne akcije.

Jelinčič glasno: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.”

Azil namesto zdravljenja?

Po prvotnem načrtu naj bi otroci ostali v Sloveniji le začasno, do največ 42 dni, potrebnih za rehabilitacijo po poškodbah. Vendar so trije otroci in njihovi spremljevalci že zaprosili za azil. Eden od otrok in mati pa sta že izginila. To odpira vprašanja o tem, ali so bili res potrebni prevoza zaradi zdravstvenih razlogov ali pa je Slovenija postala le vmesna točka za vstop v Evropo. Po poročanju portala N1 so bile vse osebe obveščene, da naj bi se po končanem zdravljenju vrnile domov, vendar se zdaj zdi, da so nekateri imeli drugačne načrte. Portal N1 navaja, da je policija izrecno pojasnila namen zdravljenja, a kljub temu pri nekaterih otrocih in spremljevalcih vidimo nasproten scenarij.

Dvom o iskrenosti

Pobuda za prevoz otrok iz Gaze ima globlje politično ozadje, saj so vanjo vključeni Robert Golob, Tanja Fajon in nekdanji predsednik Danilo Türk, ki deluje v fundaciji, povezani s trenutnim slovenskim političnim vrhom. Pri tem so se nekateri kritiki spraševali, ali gre res za humanitarno akcijo ali za politično potezo, namenjeno krepitvi imidža vladajoče garniture. Na posnetku je bilo jasno vidno, kako so Golob in Fajon ob prihodu spremljali otroke, z njimi pa tudi Roman Jakič, ki je bil pred kratkim politično imenovan za direktorja URI Soča. To je v javnosti sprožilo kritike glede političnega vpliva in nepotizma, povezanega s to humanitarno akcijo.

Podpore ni več …

Čeprav so številni Slovenci najprej pozdravili prihod otrok in jim izkazali podporo, se je po razkritju, da nekateri že iščejo azil, občutno spremenilo javno mnenje. Nekateri menijo, da je Slovenija preveč odprta za humanitarne projekte, ki omogočajo migracije, namesto da bi zgolj nudila zdravstveno pomoč. Občutljiva politična tema in nepričakovana prošnja za azil pomenita, da bo verjetno prišlo do dodatnih omejitev in pregledov prihodnjih projektov.

V tem trenutku še šest otrok in mladostnikov ostaja v rehabilitacijskem centru URI Soča, kjer naj bi prejemali zdravstveno oskrbo, kot je bilo načrtovano. Po navedbah portala N1 naj bi se njihovo zdravljenje končalo v šestih tednih, kar pomeni, da bo Slovenija v kratkem morala odločiti o njihovi prihodnosti. Poleg vprašanja, ali bo Slovenija sposobna zagotoviti vrnitev teh otrok domov, ostaja vprašanje, ali bodo tudi preostali otroci zaprosili za mednarodno zaščito.

Primer otrok iz Gaze sproža razprave o vprašanjih mednarodne zaščite, humanitarne pomoči in integracijskih politik v Sloveniji. Mnogo ljudi se sprašuje, ali Slovenija postaja cilj za migrante pod pretvezo nujnih zdravstvenih potreb. Ta situacija opozarja na potrebo po doslednem preverjanju in omejitvah pri zagotavljanju humanitarne pomoči, zlasti v primerih, ko obstaja možnost, da bodo osebe zaprosile za azil.

Ob zaključku bo pomembno spremljati, kako bodo slovenski politiki obravnavali to situacijo in ali bodo za tovrstne projekte potrebni novi pravni okviri. S primerom otrok iz Gaze so se namreč odprla vprašanja, ki so morda v Sloveniji doslej veljala za manj pomembna, a zdaj sprožajo resno razpravo o azilni politiki in mednarodni zaščiti.

Napisal: N. Z.

Vir: Spletnicasopis.eu, N1, X

Slovenija letos porabila 500.000 € za zdravljenje 10 palestinskih otrok v URI Soča, slovenske družine pa …

500.000 evrov za zdravljenje palestinskih otrok: Humanitarna pomoč ali napačna prioriteta?

LJUBLJANA – Slovenija je letos namenila 500.000 evrov za zdravljenje desetih palestinskih otrok v URI Soča. Ti otroci prihajajo iz kriznih območij in potrebujejo celostno rehabilitacijo zaradi hudih poškodb, ki so jih utrpeli med vojno. Kljub humanitarnemu namenu pa je odločitev sprožila razprave o tem, ali bi bilo bolje ta sredstva uporabiti za domače potrebe, kot je pomoč slovenskim otrokom s posebnimi potrebami.

Razporeditev sredstev in prioritete

Vlada poudarja, da je pomoč otrokom iz kriznih območij pomemben del slovenske humanitarne politike, ki temelji na zagotavljanju zdravstvene oskrbe najbolj ranljivim. Vendar pa je dejstvo, da je za zdravljenje desetih otrok namenjenih kar 500.000 evrov, medtem ko bo za celoten pilotni projekt pomoči družinam z otroki s posebnimi potrebami letos namenjenih le 100.000 evrov, sprožilo vprašanja o ustreznosti razporeditve sredstev.

Na omrežju X glede obiska Roberta Goloba v URI Soča odmeva: “Nič narobe, če ne bi ob tem tisoči in tisoči domači ljudje, davkoplačevalci in plačniki zdravstvenega prispevka pod to Vlado vsak teden izgubljali osebnega zdravnika ali v dolgih vrstah čakali na novega. Jih je PV dr. Robert Golob kdaj obiskal?”

Starši slovenskih otrok s posebnimi potrebami opozarjajo, da so njihovi otroci pogosto prezrti in da država premalo vlaga v domače potrebe. “Kako lahko vlada nameni pol milijona evrov za zdravljenje tujih otrok, medtem ko slovenske družine komaj shajajo?” se sprašujejo kritiki, ki menijo, da bi morala biti prioriteta vlade pomoč domačim družinam.

View this post on Instagram

A post shared by Slovenia MFEA (@mfea_slovenia)

Humanitarna politika in njen vpliv na domače potrebe

Slovenija že več let sodeluje pri zdravstvenih projektih za otroke iz kriznih območij, vključno z Bližnjim vzhodom. Humanitarna politika je tako deloma tudi simboličen akt solidarnosti z mednarodno skupnostjo. Slovenija pogosto poudarja, da želi biti prisotna pri reševanju globalnih problemov, kot so vojne in krize, zato aktivno sodeluje pri takšnih pobudah.

Kljub temu pa se zdi, da bi bilo smiselno zagotoviti ustrezno ravnovesje med pomočjo tujim državam in zadovoljevanjem domačih potreb. Trenutne prioritete in razporeditev sredstev bi lahko bile znak, da je treba slovensko humanitarno politiko bolje prilagoditi tako, da bo zadovoljila potrebe domačega prebivalstva, preden se osredotoči na pomoč tujim otrokom.

View this post on Instagram

A post shared by Tanja Fajon (@tanja.fajon)

Pomoč domačim otrokom in prihodnost humanitarne politike

Nedavne kritike so osvetlile potrebo po bolj uravnoteženem pristopu k razdeljevanju sredstev. Ali je mogoče najti način, da bi tako slovenski kot tuji otroci dobili potrebno pomoč? Trenutno stanje kaže na potrebo po boljšem usklajevanju in načrtovanju proračunskih sredstev.

View this post on Instagram

A post shared by Robert Golob (@_robertgolob_)

V prihodnje bo Slovenija morala še naprej usklajevati svoja humanitarna prizadevanja z domačimi potrebami, pri čemer bo morda potrebna tudi večja preglednost in javna razprava o tem, kako so sredstva porazdeljena.

Vir: Portal24, N1, IG, www

Otroci kot vojaki v Gazi? Odkrivamo temno resnico vojne propagande (VIDEO)

GAZA – Palestina ustvarja terorizem? Ne nasedajte propagandi o pobijanju otrok

V zadnjih letih je vedno več poročil in podob, ki prikazujejo palestinske otroke v vojnih območjih, kar mnogi uporabljajo kot propagandno orodje za širjenje določenih političnih agend. Množični mediji pogosto prikazujejo otroke kot glavne žrtve izraelsko-palestinskega konflikta, vendar je pomembno razumeti celoten kontekst in resnično naravo dogajanja v Gazi in Zahodnem bregu.

Palestina in terorizem: Naraščajoča grožnja

Palestinske oblasti, zlasti skrajna skupina Hamas, ki nadzoruje Gazo, so znane po uporabi terorističnih taktik za doseganje svojih ciljev. Hamas, ki ga številne države, vključno z ZDA in EU, obravnavajo kot teroristično organizacijo, ne le da izvaja napade na izraelske civiliste, temveč tudi uporablja propagando, v kateri prikazuje svoje prebivalstvo, predvsem otroke, kot žrtve izraelskega nasilja. Resnica je, da je Hamas glavni akter, ki ogroža lastne ljudi, vključno z otroki, s tem ko izvaja raketne napade iz gosto naseljenih civilnih območij in šol.

Vir: X

“Uporaba civilistov, vključno z otroki, kot človeških ščitov je taktika, ki jo Hamas uporablja že leta,” poroča “Human Rights Watch”. To ne pomeni le, da ogrožajo življenja teh otrok, ampak jih tudi izkoriščajo kot del svojega propagandnega aparata, da bi pridobili simpatije mednarodne skupnosti.

Manipulacija z otroki: Propaganda in zloraba

Veliko slik in videoposnetkov, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazuje palestinske otroke z orožjem ali v uniformah. Te slike so pogosto del propagandne kampanje, ki skuša pritegniti pozornost sveta in okriviti Izrael za nasilje nad civilisti. A kot poudarjajo številne nevladne organizacije, otroci pogosto nimajo izbire, saj jih Hamas in druge oborožene skupine uporabljajo za svoje namene. “Zloraba otrok v vojaških konfliktih je eden najhujših zločinov,” je zapisano v poročilu Mednarodne organizacije za človekove pravice.

Izraelska vlada je večkrat opozorila na to, da Hamas v Gazi uporablja šole, bolnišnice in druga civilna območja za izstreljevanje raket. “Ko odgovarjamo na te napade, so civilisti, vključno z otroki, žal pogosto ujeti v križ,” je pojasnil izraelski obrambni minister v intervjuju za “Jerusalem Post”.

Mednarodna skupnost: Kaj pravi pravo?

Mednarodno humanitarno pravo jasno določa, da je uporaba otrok v oboroženih spopadih nezakonita. Konvencija ZN o otrokovih pravicah ter Dodatni protokoli Ženevske konvencije prepovedujejo uporabo otrok v vojaških operacijah, bodisi kot borcev bodisi kot propagandnih orodij. Kljub temu Hamas in druge palestinske militantne skupine še naprej zlorabljajo otroke in manipulirajo s podobami trpljenja za politične namene.

Slovenija, ki se zavzema za mirno rešitev konflikta z dvodržavno rešitvijo, priznava potrebo po zaščiti civilistov, vendar se hkrati zaveda, da je ključnega pomena, da ne podležemo lažni propagandi. Kot je poudaril slovenski veleposlanik v Haagu, “pravica Palestincev do samoodločbe je pomembna, vendar to ne more opravičevati terorističnih dejanj” (poroča “GOV.SI”). Izraelska vojska si, kljub kritikam, prizadeva, da bi se izognila civilnim žrtvam, vendar je zaradi taktike Hamas, ki civiliste uporablja kot ščite, to pogosto nemogoče.

Resnica o številkah: Kdo je resnično odgovoren?

Mednarodne organizacije, kot je Amnesty International, so večkrat opozorile, da Hamas nosi velik del odgovornosti za civilne žrtve, vključno z otroki. “Med vsakim izbruhom nasilja Hamas uporablja civilno infrastrukturo za vojaške namene, kar pomeni, da izpostavlja civiliste neposrednemu tveganju,” je zapisano v poročilu te organizacije. Izrael na drugi strani poudarja, da njihovi napadi ciljajo na vojaške objekte, vendar so zaradi taktike Hamas civilisti, vključno z otroki, pogosto ogroženi.

Tudi UNICEF je v več svojih poročilih izpostavil, da so palestinski otroci žrtve manipulacije in nasilja s strani lastnih oblasti. Medtem ko svet obsoja smrt otrok v vojnih območjih, je pomembno, da ne pozabimo, kdo so resnični krivci. Vsak otrok, ki umre v konfliktu, je tragedija, vendar je zloraba teh otrok za politične cilje še hujši zločin.

Ne nasedajte propagandi

Pomembno je, da v času, ko so slike in videoposnetki otrok iz vojnih območij v Gazi in na Zahodnem bregu vse pogostejši, ne nasedamo propagandi. Hamas uporablja lastno prebivalstvo, vključno z otroki, kot orodje v vojni proti Izraelu. Zavedati se moramo, da so palestinski otroci pogosto ujeti med terorizmom Hamas in vojaškimi operacijami Izraela, pri čemer je največja odgovornost za njihovo trpljenje prav na palestinskih militantnih skupinah.

Mednarodna skupnost mora biti pozorna in odločno obsoditi zlorabo otrok v propagandne namene. Le z resničnimi informacijami in zavračanjem lažne propagande bomo lahko razumeli pravo naravo konflikta in prispevali k iskanju rešitve, ki bo zaščitila najranljivejše – otroke. “Pobijanje otrok je nedopustno, vendar je še hujše, če jih uporabljamo kot politična orodja,” je dejal predstavnik Human Rights Watch (poroča “Human Rights Watch”).

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Jelinčič glasno: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.”

DESET POŠKODOVANIH OTROK IZ GAZE NA REHABILITACIJI V SLOVENIJI

LJUBLJANA – V Slovenijo je prispelo deset težko poškodovanih otrok iz Gaze, ki bodo naslednjih šest tednov preživeli na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča). Otroci, ki so pretrpeli hude telesne poškodbe zaradi vojne, bodo deležni intenzivnega zdravljenja, psihosocialne oskrbe ter rehabilitacije z naprednimi medicinskimi pripomočki, vključno s protezami in operacijami, kjer bo to potrebno. Gre za projekt, ki ga vodi Slovenska Karitas v sodelovanju s Fundacijo Danila Türka.

Skupina otrok, ki so stari med 4 in 16 let, trpi tudi za poškodbami hudih amputacij. Štirje od otrok so izgubili noge, dva pa roke, medtem ko vsi trpijo zaradi travm, ki so posledica dolgotrajnih spopadov v Gazi. Najmlajši med njimi je star komaj štiri leta. Poleg fizične oskrbe bodo otroci deležni tudi psihološke podpore, saj so doživeli nepredstavljive grozote, zaradi katerih potrebujejo večplastno pomoč. “Ti otroci so preživeli travme, ki si jih težko predstavljamo. Zato je psihosocialna rehabilitacija ključna,” je poudarila Mojca Seliškar Toš, predsednica Fundacije Danila Türka (RTV Slovenija).

Burni odzivi na prihod otrok iz Gaze in stanje v slovenskem zdravstvu

Prihod desetih hudo poškodovanih otrok iz Gaze na rehabilitacijo v Slovenijo je sprožil številne kritike, predvsem na družbenih omrežjih, kjer uporabniki izražajo nezadovoljstvo z odločitvijo države, da omogoči zdravstveno oskrbo tujim otrokom, medtem ko slovenski otroci čakajo v dolgih čakalnih vrstah. Zmago Jelinčič Plemeniti, politik in predsednik SNS, je bil med prvimi, ki so se odzvali z ostrimi besedami. Na svojem Facebook profilu je zapisal: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.” Jelinčič je ob tem opozoril na pomanjkanje sredstev za slovenske bolnike in obtožil vlado, da prednost daje tujcem.

Objava na Facebooku.

Odzivi na družbenih omrežjih so bili podobno negativni. Uporabniki izpostavljajo, da mnogi slovenski otroci odhajajo na zdravljenje v tujino na lastne stroške, medtem ko tuji otroci prejmejo brezplačno oskrbo v Sloveniji. Eden izmed komentatorjev je zapisal: “Nas v čakalno vrsto, tujce, ki sploh niso otroci pa naprej,” s čimer je izrazil nezadovoljstvo s prednostnim obravnavanjem tujih pacientov.

Stanje v čakalnih vrstah v Sloveniji

Slovenija se že dlje časa sooča s problemom dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), čakalne dobe za nekatere specialistične preglede in operacije trajajo več mesecev, v nekaterih primerih celo več let. Po najnovejših podatkih iz zdravstvenega portala ZZZS, na operacijo kolena slovenski pacienti čakajo v povprečju 320 dni, na ortodontske preglede pa lahko otroci čakajo tudi več kot eno leto. Ta dolga čakalna doba je posledica pomanjkanja specialistov, pomanjkanja kadrov v zdravstvu ter povečanega števila pacientov, ki potrebujejo oskrbo.

Kritika vlade in prioritet v zdravstvu

Slovenska javnost je vedno bolj nezadovoljna z učinkovitostjo slovenskega zdravstvenega sistema. Kritiki opozarjajo, da vlada ni storila dovolj za izboljšanje razmer v zdravstvu. Dolge čakalne vrste in pomanjkanje zdravnikov so ključni problemi, ki so se še dodatno poslabšali po pandemiji. Vlada Roberta Goloba se sooča z očitki, da ne izkazuje dovolj predanosti domačim pacientom in da sredstva, namenjena za rehabilitacijo tujih otrok, prihajajo na račun slovenskih pacientov. “Namesto da bi vlagali v izboljšanje pogojev za naše otroke, sredstva porabljamo za tuje projekte,” je zapisal eden izmed uporabnikov Facebooka.

Kljub kritikam vlada vztraja pri humanitarnih projektih, kot je rehabilitacija otrok iz Gaze, ki je financirana s strani Slovenske Karitas in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Tovrstni projekti so namenjeni širši mednarodni solidarnosti in ne vplivajo neposredno na proračun za domače paciente, so pojasnili predstavniki ministrstva (N1info.si). Humanitarna pomoč tako ostaja ključni del slovenske zunanje politike, vendar pa notranje razmere v zdravstvu kličejo po nujnih reformah.

Prihod v Slovenijo in organizacija oskrbe

Otroci so prileteli v Slovenijo zjutraj, 13. oktobra 2024, skupaj s spremljevalci, ki bodo prav tako deležni pomoči. Na letališče Jožeta Pučnika so prispeli iz Kaira prek Istanbula, od koder so jih prepeljali neposredno v URI Soča. Kot je poudarila Mojca Seliškar Toš, je skupina otrok bila skrbno izbrana na podlagi medicinskih poročil, ki so jih zbrali v sodelovanju z lokalnimi organizacijami v Kairu: “Iz 505 medicinskih poročil smo izbrali tiste otroke, ki nujno potrebujejo našo pomoč,” je dodala (24ur.com).

V URI Soča bodo otrokom omogočili celovito rehabilitacijo, ki vključuje individualiziran program zdravljenja, kjer bodo sodelovali zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, ortotiki in drugi strokovnjaki. Poleg medicinske oskrbe pa bodo otrokom pomagali tudi prostovoljci Islamske skupnosti v Sloveniji, ki bodo z njimi preživljali prosti čas in jih podpirali pri družbenem vključevanju.

Financiranje projekta in slovenska pomoč Gazi

Projekt rehabilitacije palestinskih otrok, vreden 700 tisoč evrov, je financiran iz sredstev, ki jih zagotavljata Slovenska Karitas in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Približno 450 tisoč evrov je namenjenih neposredno za rehabilitacijo otrok v Sloveniji, preostanek pa za finančno pomoč ranljivim družinam v Gazi. Humanitarne razmere v Gazi so namreč še naprej katastrofalne, saj več kot 1,1 milijona ljudi trpi zaradi lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin, med njimi pa so najbolj prizadeti ravno otroci (Metropolitan.si). V izraelskih napadih je bilo od lanskega oktobra ubitih več kot 16.000 otrok, številni pa še vedno pogrešani (RTV Slovenija).

Poleg rehabilitacije se bo slovenski projekt osredotočil tudi na dolgoročno pomoč otrokom in njihovim družinam v Gazi. Slovenska vlada je v preteklih letih večkrat sodelovala pri humanitarnih projektih, namenjenih Palestini, in tudi tokrat ostaja zvesta svoji humanitarni zavezi. “Projekt je pomemben ne le z vidika zdravstvene oskrbe, temveč tudi kot sporočilo solidarnosti z vsemi prizadetimi otroki,” je pojasnila Seliškar Toševa (N1info.si).

Javni odzivi na rehabilitacijo otrok iz Gaze

Prihod otrok iz Gaze pa ni minil brez polemik. Na družbenih omrežjih se je vnela razprava o tem, ali je primerno, da Slovenija pomaga tujim otrokom, medtem ko številni slovenski otroci čakajo na zdravljenje. Kritike so bile usmerjene predvsem v to, da državna sredstva, namenjena rehabilitaciji, ne zadostujejo niti za slovenske paciente. “Naši otroci hodijo na zdravljenje v tujino na lastne stroške, medtem ko tujci pridejo sem in dobijo vse brezplačno,” je zapisala ena izmed uporabnic na Facebooku. Kritiki so poudarili, da bi morala Slovenija najprej poskrbeti za svoje državljane, šele nato pomagati tujim.

Kljub tem negativnim odzivom pa projekt ostaja ključni del slovenske humanitarne dejavnosti, saj poudarja pomen mednarodne solidarnosti in človekoljubja. Otroci iz Gaze, ki so prišli v Slovenijo, imajo priložnost, da si opomorejo ne le fizično, temveč tudi psihološko, kar jim bo omogočilo boljšo prihodnost stran od grozot vojne. Slovenska pomoč je tako večplastna, saj vključuje tako medicinsko kot psihološko podporo, hkrati pa omogoča ohranjanje upanja za generacijo, ki je preživela nepredstavljive grozote.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB

Mineva 1 leto od napada Hamasa na Izrael, toliko je že žrtev

GAZA/EVROPA – Pred letom dni, 7. oktobra 2023, je teroristična organizacija Hamas iz Gaze sprožila usklajen napad na Izrael, ki je sprožil globalne politične in humanitarne posledice. Napad, ki so ga poimenovali “Operacija Al-Aqsa Flood,” je vključeval več kot 3.000 raket in napade na civilne tarče. Po poročanju portala Wikipedia je bilo v napadu ubitih približno 1.200 ljudi, vključno s številnimi civilisti. Med najhujšimi incidenti je bil masaker na glasbenem festivalu v bližini meje z Gazo. Poleg tega je bilo zajetih 250 talcev, kar je privedlo do nadaljnjih konfliktov in mednarodne krize.

Globalni odziv in protesti po svetu

Po napadih je Izrael sprožil protiteroristične operacije v Gazi, kar je privedlo do številnih civilnih žrtev in uničenja velikega dela infrastrukture v Gazi. V skladu s podatki iz poročila na Wikipedii naj bi Izrael v teh operacijah ubil več kot 17.000 borcev in povzročil dodatno škodo. Hkrati je Hamas še naprej uporabljal civilne objekte, kot so šole, bolnišnice in mošeje, kar je še povečalo tveganje za civilne žrtve.

Medtem ko so se v več evropskih mestih odvijali protesti proti vojni v Gazi, je večina teh shodov v Sloveniji potekala miroljubno, vendar so bili deležni kritike zaradi domnevne podpore Hamasu. V nekaterih evropskih prestolnicah, kot je Rim, so protesti postali nasilni, saj so protestniki metali kamenje in steklenice na policijo, ki je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem (Times of Israel). Papež Frančišek je v luči teh dogodkov iz Vatikana pozval k miru na vseh frontah in k osvoboditvi talcev. Po poročanju portala Times of Israel je papež med nedeljsko molitvijo prosil za molitve za vse talce, ki so še vedno v ujetništvu.

Slovenija in odziv na konflikte

Tudi v Sloveniji je bilo po tem dogodku čutiti posledice. Nekateri shodi, ki so potekali v podporo Palestini, so bili interpretirani kot podpora terorističnim dejavnostim, kar je povzročilo politične polemike in razprave o mejah izražanja solidarnosti v kontekstu terorizma. Slovenski politiki so bili razdeljeni glede vprašanja, ali je udeležba na protestih primerno izražanje mnenja ali podpora terorizmu.

Razdeljena javnost in vprašanja etičnosti

Javnost v Sloveniji je bila glede teh vprašanj močno razdeljena. Nekateri so izražali sočutje do civilnih žrtev v Gazi, medtem ko so drugi menili, da protesti izražajo podporo skrajnim skupinam, kot sta Hamas in Hezbollah, ki izrabljata civiliste kot ščite. Viri, kot je portal Wikipedia, navajajo, da je Izrael poudarjal, da Hamas deluje iz civilnih objektov, kar otežuje razlikovanje med borci in civilisti ter povečuje število nedolžnih žrtev. Na drugi strani je Hamas trdil, da so njihovi napadi odziv na izraelsko okupacijo in širitev naselbin.

Talci in globalni pozivi k miru

Eno najbolj občutljivih vprašanj, ki je še vedno aktualno, so talci, ki jih Hamas še vedno drži v Gazi. Po podatkih, ki jih navaja portal Times of Israel, je bilo do danes izpuščenih ali rešenih le nekaj talcev, medtem ko jih večina še vedno ostaja ujetih. Papež Frančišek je ob obletnici napada pozval k njihovi takojšnji izpustitvi in mednarodni molitvi za mir. Poleg tega je poudaril, da svet ne sme pozabiti na trpljenje talcev in civilnih žrtev na obeh straneh konflikta.

Politične posledice in širjenje konflikta

Kljub vsem prizadevanjem za mir in diplomacijo pa se konflikt med Izraelom in Hamasom še ni končal. Izraelska vojska je medtem svoje napore preusmerila tudi na boj proti Hezbollahu v Libanonu, kar je povzročilo dodatne napetosti v regiji. V Evropi so se v zadnjih mesecih nadaljevali protesti proti vojaškim operacijam, predvsem zaradi humanitarne krize v Gazi.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

Zahodni breg v plamenih, kaj sledi?

Napetost na Zahodnem bregu se nevarno stopnjuje – kdo bo ustavil spiralo nasilja?

Izrael je na 28. avgusta 2024 izvedel obsežne vojaške operacije na zasedenem Zahodnem bregu, ki so rezultirale v smrtonosnih spopadih in povzročile smrt najmanj desetih Palestincev. Ta nova zaostritev konflikta prihaja po več mesecih stopnjevanja nasilja in izraelskih racij, ki že dolgo časa pustošijo po tem nemirnem območju.

Obsežne vojaške operacije: največji napad po koncu druge intifade

Operacije, ki so bile izvedene v več krajih na severu Zahodnega brega, so med največjimi od konca druge intifade leta 2005. Izraelske sile so v mestih, kot so Jenin, Tulkarem in Tubas, uporabile različne vojaške tehnike, vključno z droni, ostrostrelci in buldožerji. Cilj teh operacij je, kot trdi Izrael, “uničenje iransko-islamskih terorističnih infrastruktur” v regiji, kar pa je sprožilo hudo nasilje in številne civilne žrtve.

Izraelski zunanji minister Izrael Kac je v zvezi s tem izjavil, da je potrebno z grožnjo terorizma na Zahodnem bregu ravnati enako kot v Gazi, kar vključuje tudi “začasno evakuacijo” palestinskega prebivalstva. Kac je na družbenem omrežju X opozoril, da Iran skuša vzpostaviti vzhodno teroristično fronto proti Izraelu, kar po njegovem mnenju zahteva odločne in radikalne ukrepe.

Smrtonosni napadi in blokada mest

V mestih Jenin in Tulkarem so izraelske sile izvedle več napadov, pri čemer je bilo ubitih več Palestincev, med njimi tudi oboroženi borci. Po poročilih palestinskega ministrstva za zdravje so bile v napadu na begunsko taborišče Al Fara, južno od Tubasa, ubiti štirje Palestinci, medtem ko so bile druge žrtve zabeležene v racijah in zračnih napadih po celotnem Zahodnem bregu.

Poleg tega je izraelska vojska blokirala dostop do mesta Jenin, kar je onemogočilo prehod reševalnih vozil in oskrbo ranjenih. To dejanje je še dodatno poglobilo že tako napeto situacijo, saj je blokada dostopa do zdravstvene oskrbe izjemno kritična za prebivalce tega območja.

Mednarodne reakcije in posledice za regijo

Izraelske akcije na Zahodnem bregu so sprožile val mednarodnih kritik, še posebej glede obsega uporabe vojaške sile in številnih civilnih žrtev. Palestinski uradniki opozarjajo, da so tovrstne operacije del širšega izraelskega načrta za širitev nadzora nad Zahodnim bregom in nadaljnjo zatiranje palestinskega prebivalstva.

Svetovna skupnost je že dlje časa zaskrbljena nad naraščajočim nasiljem v regiji. Združeni narodi in več drugih mednarodnih organizacij je pozvalo k takojšnji prekinitvi nasilja in ponovni vzpostavitvi dialoga med sprtimi stranmi. Vendar pa so te prošnje v veliki meri ostale neuslišane, saj nasilje na terenu ne kaže znakov popuščanja.

Nadaljevanje začaranega kroga nasilja

Dogajanje na Zahodnem bregu predstavlja le zadnjo epizodo v dolgotrajnem in kompleksnem konfliktu med Izraelom in Palestinci. Kljub občasnim poskusom mirovnih pogajanj se zdi, da nasilje in sovraštvo med stranema vztrajno naraščata. S trenutnimi vojaškimi akcijami in trdo retoriko izraelskih voditeljev se možnosti za trajno rešitev konflikta zdijo vse bolj oddaljene.

V tej situaciji je ključnega pomena, da mednarodna skupnost še naprej pritiska na obe strani, da prenehata z nasiljem in si prizadevata za trajno mirno rešitev, ki bo spoštovala pravice vseh vpletenih. Brez takšnih prizadevanj se bo začarani krog nasilja in trpljenja na tem območju le še poglabljal.

Napisal: N. Z.

Vir: X