Pandemija covida-19 je prinesla nešteto sprememb na Zemlji, a nenavadno je, da so njeni učinki segli še dlje – vse do Lune. Znanstveniki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so odkrili, da je med vrhuncem pandemije leta 2020 temperatura na površju Lune nenavadno padla. Raziskave, objavljene v znanstveni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, so razkrile presenetljivo povezavo med spremembami na Zemlji in luninim površjem​.

Padec temperature na Luni za 8 do 10 stopinj

Medtem ko je bila Zemlja v času pandemije pod strogimi zaporami, so meritve na Luni pokazale nenaden padec temperatur za 8 do 10 Kelvinov (ekvivalentno Celziju). Največji vpliv je bil zaznan na bližnji strani Lune, ki je vedno obrnjena proti Zemlji. Znanstveniki so analizirali podatke iz merilnih naprav, nameščenih na Luni, in opazili, da je bila med aprilom in majem 2020 temperatura na površju nižja kot v prejšnjih in kasnejših letih​.

Kaj je povzročilo padec temperature?

Sprva so znanstveniki sumili, da so za padec temperature krive sončne pege. A ko te povezave niso našli, so začeli raziskovati drugo možnost – vpliv Zemlje. Luna in Zemlja sta plimsko povezana, kar pomeni, da se Lunina bližnja stran vedno sooča z Zemljo in prejema del sevanja, ki ga odbija Zemljina atmosfera. Med pandemijo so človeške dejavnosti, kot so promet in industrija, drastično upadle, kar je zmanjšalo onesnaženje zraka. Posledično je bilo manj oblakov, ki bi odbijali Sončevo sevanje proti Luni​.

Manj oblakov, manj toplote

Običajno Zemljina atmosfera deluje kot nekakšno ogledalo, ki odbija Sončevo svetlobo. Ko je bilo v atmosferi manj onesnaževalcev in oblakov zaradi omejitev, ki so jih povzročile zapore med pandemijo, je bilo manj Sončevega sevanja odbitega nazaj proti Luni. To je privedlo do znižanja temperatur na lunini površini, predvsem v času lunine noči, ko Luna ni neposredno obsijana s Soncem​.

Nenamerni učinek pandemije

Čeprav se zdi povezava med pandemijo na Zemlji in temperaturo na Luni na prvi pogled fantastična, znanstveni podatki kažejo, da je resnična. Pandemija covida-19 je tako pokazala, kako so dogodki na Zemlji lahko globalni in nenamerno vplivajo tudi na druga nebesna telesa.

Ta raziskava ponuja zanimiv vpogled v delovanje našega planeta in njegovih interakcij z Luno, pa tudi v širši pomen človeških dejavnosti na naš naravni satelit.

Zmanjšanje človeške aktivnosti zaradi pandemije je za kratek čas prineslo hladnejše razmere na Luni, kar je še en dokaz o moči vpliva Zemlje na svojega najbližjega soseda v vesolju​.

Napisal: E. K.

Vir: Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, Freepik

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala resno opozorilo o izbruhu smrtonosne Marburške virusne bolezni (MVD), ki se hitro širi po vzhodni Afriki. Po potrditvi 26 primerov in 8 smrtnih žrtev v Ruandi je postala bolezen izjemno zaskrbljujoča za zdravstvene oblasti. WHO zdaj tesno sodeluje z vlado Ruande, da bi čim bolj omejili širjenje te smrtonosne bolezni, ki je po simptomih podobna ebolii.

Smrtonosna hemoragična mrzlica

Marburški virus je izjemno nalezljiv in povzroča hemoragično mrzlico, za katero so značilni visoka vročina, krvavitve in notranje krvavitve, ki so pogosto usodne. Virus spada v isto družino kot ebola in se lahko širi s telesnimi tekočinami okuženih oseb, kot so kri, slina in izločki. Prenos lahko poteka tudi prek okuženih površin ali materialov, kar pomeni, da lahko bolezen hitro preide iz ene osebe na drugo v tesnem stiku.

Okužbo s tem virusom je pogosto težko prepoznati, saj inkubacijska doba traja od dveh do 21 dni. Začetni simptomi vključujejo visoko vročino, glavobol in splošno slabo počutje, kasneje pa tudi hudo drisko, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje. V hujših primerih se pojavijo krvavitve, ki lahko vodijo do smrti zaradi izgube krvi in šoka, običajno med osmim in devetim dnem po pojavu simptomov.

Izbruh virusa v Ruandi – zdravstveni delavci najbolj ogroženi

Ruanda je postala novo žarišče virusa, saj so več kot 70 % okuženih zdravstveni delavci iz bolnišnic v prestolnici Kigali. Razširjenost virusa med zdravstvenim osebjem predstavlja resno grožnjo, saj so ti delavci pogosto v neposrednem stiku z okuženimi, kar povečuje možnosti za širjenje bolezni. Podporno zdravljenje, ki vključuje rehidracijo, nadomeščanje krvi in zdravljenje simptomov, je trenutno edina možnost, saj ni na voljo nobenega cepiva ali zdravila za MVD.

Pretekli izbruhi in globalno tveganje

Marburški virus je v preteklosti že povzročal izbruhe v več afriških državah, kot so Demokratična republika Kongo, Uganda in Tanzanija, nedavni primeri pa so bili zabeleženi med februarjem in junijem 2023 v Ekvatorialni Gvineji in Tanzaniji. Zaradi bližine okuženih območij obstaja veliko tveganje, da se bolezen razširi v sosednje države, kar bi lahko povzročilo resno regionalno zdravstveno krizo.

WHO opozarja, da je tveganje za širjenje virusa znotraj Ruande in okoliških držav visoko, medtem ko je globalno tveganje trenutno ocenjeno kot nizko. Kljub temu pa je bližina mednarodnega letališča v Kigali ter večjih prometnih povezav s sosednjimi mesti in državami dejavnik, ki bi lahko povečal možnosti za širjenje virusa prek mednarodnih potnikov.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Trenutno WHO ne priporoča omejevanja potovanj ali trgovanja z Ruando, vendar so oblasti v stanju visoke pripravljenosti. Vse osebe, ki so bile v stiku z okuženimi, so v postopku sledenja, zdravstvene oblasti pa pozivajo k hitri prepoznavi simptomov in takojšnjemu iskanju zdravniške pomoči, kar lahko poveča možnosti za preživetje.

Svet ostaja pozoren na razvoj situacije, saj je Marburški virus ena izmed najbolj smrtonosnih bolezni, ki jo je težko obvladovati brez ustreznih zdravstvenih virov in globalnega sodelovanja. Kakšno bo nadaljnje širjenje virusa? Ali smo na pragu nove pandemije? To so vprašanja, ki skrbijo svetovno javnost.

Napisal: E. K.

Vir: WHO, Pexels

LONDON – Neizbežna prihodnost: Nova pandemija pred vrati?

Britanski profesor Chris Whitty je v zadnjem govoru (The Guardian) opozoril na skorajšnjo ponovitev pandemije, ki bo podobna tisti, ki jo je povzročil COVID-19. Po njegovih besedah je verjeti, da ne bo več asimptomatskih prenosov smrtonosnih virusov, neodgovorno. Whitty opozarja, da se moramo pripraviti na novo veliko pandemijo in dodaja, da je “naslednja pandemija zagotovo pred nami.” Ta resna opozorila prihajajo ob istem času, ko Velika Britanija končuje javno preiskavo o reakcijah in napakah v času pandemije COVID-19.

“Situacija je bila katastrofalna”

Med pandemijo COVID-19 je britanski zdravstveni sistem pokazal ogromne pomanjkljivosti, predvsem v kapacitetah za intenzivno nego in pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega osebja. Profesor Whitty je bil zelo kritičen do odziva politikov in upravljanja zdravstvenega sistema. Poudaril je, da bi bila situacija še veliko hujša, če ne bi bilo uvedeno zaprtje (lockdown). “Situacija je bila katastrofalna, a brez zaprtja bi bila še slabša,” je dejal Whitty.

Eden ključnih problemov, s katerimi so se soočale bolnišnice, je bilo pomanjkanje postelj in prostora za bolnike v intenzivni negi. Veliko bolnišnic je bilo na robu zmogljivosti in zdravstveno osebje je delalo v izjemno težkih pogojih. Whitty je ob tem poudaril, da samo nakup novih postelj in kisikovih naprav ni dovolj, če ni ustrezno usposobljenega osebja, ki bi te naprave lahko učinkovito uporabljalo.

“Brez izkušenega osebja smo nemočni”

Poleg kapacitet pa je največji izziv britanskega zdravstvenega sistema pomanjkanje izkušenih zdravnikov in medicinskih sester, ki bi lahko obvladovali tako zahtevne krizne situacije. “Lahko kupimo postelje, lahko povečamo prostor in dodamo kisikove naprave, vendar celoten sistem odpove, če nimamo izkušenega osebja, ki bi se lahko borilo v takih kriznih razmerah,” je poudaril Whitty.

Profesor Kevin Fong, zdravnik, ki je med pandemijo delal na frontni črti, je opisal svoje izkušnje kot zelo travmatične. Večkrat se je zlomil in začel jokati, ko je opisoval dneve, ko so se bolniki “dobesedno zrušili z neba” in je bilo toliko smrti, da niso vedeli, kam z mrtvimi telesi. “Na nekaterih oddelkih so mrtva telesa shranjevali kar v vrečah za smeti, ker ni bilo več prostora,” je dejal Fong.

Širjenje novih variant virusa po Evropi

Medtem ko svet počasi okreva po posledicah pandemije COVID-19, se v Evropi že pojavljajo nove, bolj nalezljive različice virusa. Zdravstveni strokovnjaki po vsej Evropi opozarjajo, da bi lahko nova pandemija kmalu spet udarila. V Sloveniji so zdravstveni strokovnjaki prav tako izrazili zaskrbljenost zaradi hitrega širjenja nove različice koronavirusa v sosednjih državah, kar pomeni, da je le vprašanje časa, kdaj bo tudi Slovenija soočena z novimi izzivi. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja situacijo in že pripravlja morebitne scenarije za ponovni izbruh virusa.

Neenakosti v zdravstveni oskrbi – ključen problem prihodnosti

Profesor Whitty je v svojem govoru še poudaril, da neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev predstavljajo velik izziv pri spopadanju s prihodnjimi pandemijami. Po njegovih besedah moramo že zdaj začeti reševati te neenakosti, saj bomo v nasprotnem primeru ob naslednji pandemiji še bolj ranljivi. “Če ne bomo resno pristopili k reševanju teh problemov zdaj, ko imamo še čas, bo naslednja pandemija še hujša,” je dodal Whitty.

Kaj pa Slovenija?

V Sloveniji trenutno sicer ni takojšnjih znakov ponovitve pandemije, a mnogi zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je ključno, da se pripravimo na prihodnje izzive. Opozorila o pomanjkanju zdravstvenega osebja in neenakostih v dostopu do storitev so aktualna tudi pri nas. Epidemija COVID-19 je tudi v Sloveniji razkrila nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju intenzivne nege in razpoložljivosti ustrezno usposobljenega kadra. Kot smo se naučili iz preteklih izkušenj, se pandemije širijo hitro, zato bo ključnega pomena, da okrepimo naš zdravstveni sistem, predvsem na področju preventive in odziva na izredne zdravstvene razmere.

Ne glede na to, ali bo naslednja pandemija udarila čez nekaj let ali desetletij, je profesor Whitty prepričan, da je njena ponovitev neizogibna. “Ne smemo biti nepripravljeni. Naslednja pandemija je samo vprašanje časa.” Njegova opozorila naj bodo tudi za Slovenijo opomin, da se moramo pravočasno pripraviti na morebitne prihodnje krizne razmere in izpopolniti svoj zdravstveni sistem.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik