Jernej je v tej zimi že blestel.

MIRNA PEČ – V prihodnjih dneh bo Slovenija v znamenju dveh odmevnih parašportnih dogodkov oz. tekmovanj. Pokljuka bo od 3. do 9. februarja 2025 gostila prvo svetovno prvenstvo v parabiatlonu pod okriljem Mednarodne biatlonske zveze (IBU), v Mariboru pa bo od 4.2. do 11.2. potekalo svetovno prvenstvo v paraalpskemu smučanju.

Tri tekme

Na Pokljuki bodo od ponedeljka do srede potekali neuradni treningi, temu pa bodo sledili trije tekmovalni dnevi. V četrtek, 6.2., bo šprint na 7,5 kilometrov (ob 10.45), ob 14.15 pa tudi uradna otvoritev prvenstva, ki se je bo udeležila tudi dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije. Tekmovanje se bo nadaljevalo v soboto, ko bo na sporedu šprint zasledovanje na 10 kilometrov, v nedeljo, 9.2., pa še posamična tekma na 12,5 kilometra. Organizacijski odbor Pokljuka, ki že desetletja organizira največja mednarodna tekmovanja v biatlonu, je sprejel izziv in prevzel organizacijo prvenstva, ki bo prispevalo k razvoju parašporta, športnega turizma in družbene vključenosti. Trenutno je na svetovno prvenstvo na Pokljuki prijavljenih 94 tekmovalcev iz 16 držav s celega sveta, vključno z Avstralijo, Brazilijo, Kitajsko, Korejo, Ukrajino, ZDA ter številnimi evropskimi državami, kot so Češka, Nemčija, Španija, Francija in drugimi. Slovenija v tej konkurenci svojega predstavnika ali predstavnice nima.

Žal brez Jerneja Slivnika

Javno podjetje Marprom in Šport Maribor, ki delujeta pod okriljem Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor, pa bosta med 4. in 11. februarjem 2025 organizirata Svetovno prvenstvo v paraalpskem smučanju. Na prvenstvu bo sodelovalo 33 držav, s skupno 135 tekmovalkami in tekmovalci ter 200 spremljevalnimi osebami. Pri čemer bodo najštevilčnejši ekipi iz Kitajske in ZDA, vsaka s 27 udeleženci. Prvenstvo bo prenašano v živo prek sistema live TV in družbenih omrežij Mednarodne smučarske organizacije FIS.

Prvenstvo vključuje tri dni uradnih treningov in pet dni tekmovanj v vseh alpskih smučarskih disciplinah. Tekmovanja bodo potekala na progah od Habakuka preko Snežnega stadiona do doline.

Za slovenske ljubitelje tekme bi morala biti ključna dneva sreda, 5.2., in nedelja, 9.2., ko bi moral na štart super G-ja in veleslaloma 24-letni Hrušičan, paraplegik Jernej Slivnik, ki pa je moral zaradi zdravstvenih težav nastop odpovedati. Jernej je letos v dobri formi – na univerzijadi je postal prvak v veleslalomu, predtem je že zmagoval na tekmah FIS ranga v Avstriji. Jerneju želimo hitro okrevanje, organizatorjem v Mariboru pa dobre želje, da ob tej zimi tekmovanje vendarle izpeljejo!

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Statistika govori sama zase: med 133 zaposlenimi trenerji in športniki v javnem sektorju so le trije iz vrst parašporta.

LJUBLJANA – “Leto 2024 počasi, a zanesljivo jemlje slovo. Nanj, predvsem pa na naše parašportnice in parašportnike, trenerke in trenerje smo na krovni nacionalni zvezi za parašport izredno ponosni. Leto so zaznamovale paralimpijske igre, kjer je Slovenija osvojila dve kolajni, zlato in bron. Leto nam je dalo svetovnega prvaka v ribolovu in mladinskega svetovnega prvaka v šahu slepih in slabovidnih. Ob tem pa še številne dosežke in uspehe. A uspehi se ne merijo le v medaljah, prvih, drugih in tretjih mestih. Uspeh je že, da je nekdo odšel na prvi trening, prvo vadbo. Uspeh je, da smo nekaj družinam, ki imajo otroke z invalidnostjo, na naših paralimpijskih taborih za družine pokazali, da je parašport rešitev, ne pa še ena od ovir na poti. Parašportniki dokazujejo vsem, da se kljub različnim oblikam invalidnost vedno lahko najde njim primeren šport, s katerim se lahko dokazujejo in so v njem uspešni, krepijo samozavest in lastno socialno mrežo. Vsak na svoj način. Vsak od njih je prvak, zmagovalec in boljši, kot je bil včeraj,” se je ob svetovnem dnevu invalidov oglasil Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja.

Potem Lazar nadaljuje z nizanjem dejstev:

“A da je tako, so zadaj močne, javnosti večkrat skrite zgodbe. Še vedno na poti številne ovire, prepreke, ki onemogočajo totalen razmah parašporta. Predvsem pa ni primernih pogojev za parašportnice in parašportnike. O nacionalnem panožnem centru v Ljubljani se govori predolgo. Ponavadi še največ pred volitvami. Paradoks je, da smo ravno v teh dneh obelodanili razpis za novega selektorja parastrelstva in paralokostrelstva. Vrhunski parašport ni rekreacija, vrhunski parašport je brutalno zahteven in terja celega človeka. Polovičarstva ne trpi. Če kdo slučajno išče bližnjice ali instant slavo, ga hitro udari po glavi. Naši dve dosedanji selektorici parastrelstva in paralokostrelstva ob skrbi in razvoj za dokazno športnih asov svetovnega formata hodita še vsaka v svojo službo. Da živita in ustvarjata človeku dostojno življenje.

Neenakopraven položaj parašporta

“Statistika govori sama zase: med 133 zaposlenimi trenerji in športniki v javnem sektorju so le trije iz vrst parašporta. Med zaposlenimi ni nobenega trenerja iz parašporta… Vso krutost ekselovih tabel, ljudje smo danes prevečkrat le številke, pa je izkusil gluhi atlet Tadej Enci, ki je izgubil status, ker ni potrdil podaljšanja z mednarodnim razredom. Tekmovanje je bilo le 14 po poteku statusa (datuma tekmovanje ni določal Enci, ampak mednarodna zveza), ki ga je na tekmovanju ponovno pridobil (?!), žal prepozno.  Tako je Enci leto dni pred vrhuncem svoje kariere olimpijado gluhih ostal brez statusa. Akademsko izobraženi Tadej si išče službo, popoldan bo treniral…. Parašport v Sloveniji je v podrejenem položaju tudi pri Pravilniku o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki je osnova, koliko sredstev slovenski paralimpijski komite dobi od države. Parašport, z vsemi panogami in uspehi (nenazadnje parastrelstvo od leta 1996 redno prinaša kolajne s paralimpijskih iger), je v 5. razredu, kar predstavlja (in prinaša) minimalna sredstva. V Sloveniji so športne panoge v 1. razredu, čeprav letos sploh niso imele predstavnika na olimpijskih igrah…”

Kako dalje?

“Po drugi strani pa je slovenski parašport zelo trdoživ. Kot mačka, ki ima sedem življenj in vedno pade na njih. Priložnosti ustvarjamo (tudi) sami. Pred nami je novih 365 dni (novih možnosti). V letu 2025 bomo nadaljevali z aktivnostmi in delom na projektu Aktivno Inkluzivno. Glavni cilji projekta so čim širše vključevanje invalidov v programe športne vadbe, vzpostavitev mreže ponudnikov redne vadbe za različne ciljne skupine invalidov, dvig prepoznavnosti športa invalidov z namenom socialnega vključevanja ciljne skupine v družbo ter razvoj novih programov športa invalidov, njihova vključitev v nacionalni program športa, vzpostavitev regijske razpršenosti in dostopnosti programov, zagotoviti ustrezen strokovni kader za delo na področju športa invalidov in nakup specialne opreme. To je naša priložnost, ki jo moramo izpolniti. In jo tudi bomo. Uspelo nam bo. Na tem mestu hvala častnim izjemam za podporo na naši poti. Hvala tudi vsem partnerjem in podpornikom, s katerimi skupaj pišemo dobre, zdrave (para)športne zgodbe, ki so navdih in vzpodbuda,” zaključi Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije-Slovenskega paralimpijskega komiteja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Sportida