Smo na pragu nove afere? Razkrit nov vladni nakup, cena 1 m2 še višja kot na Litijski

Parmova: Državni nakup, ki odpira stara vprašanja in nove dvome

LJUBLJANA – Zdi se, da zgodovina rada ponavlja svoje lekcije, še posebej, ko gre za nepremišljene državne naložbe. Tokratna zgodba o nakupu prostorov v stavbi Lesnine na Parmovi ulici odpira vrata vprašanj o transparentnosti, smiselnosti in predvsem odgovornosti pri porabi davkoplačevalskega denarja.

Privlačna cena ali maska za večje težave?

Prostori so bili kupljeni za 1.320.000 evrov, kar pomeni 1.777 evrov na kvadratni meter – cena, ki naj bi bila 26 % pod tržnim povprečjem za leto 2023/2024. Na papirju vse lepo in prav, a poglejmo globlje. Stavba nima veljavne energetske izkaznice, kar že na začetku pomeni stroške prenove. Po nekaterih ocenah bi ti lahko presegli polovico nakupne vrednosti. Urbanistični strokovnjak je situacijo slikovito opisal: “Če bi bila ta stavba avto, bi jo uvrstili med tiste, ki jih poganjate z rezervoarjem denarja in ne bencina.” Vir: poroča Dnevnik.

A ne gre le za energijo. Dostop do stavbe je slab, parkirišč je premalo, vizualna podoba pa bi lahko prej sodila v rubriko »Nepremičnine z zgodbo«, kot pa v sodobne državne prostore. Kljub temu, da je cena pod povprečjem, se mnogi sprašujejo, zakaj država ne izbira nepremičnin, ki bi bile dolgoročno bolj ugodne in funkcionalne.

Od Litijske do Parmove – ponovitev zgodovine?

Spomnimo se primera Litijska, kjer je država že letos kupila prostore, ki so prav tako sprožili številne polemike. Takrat je bila cena še višja, stavba pa prav tako energetsko vprašljiva. Tam je primer končal z odstopom ministrice za pravosodje – in zdaj so oči uprte v državnega sekretarja Klemena Boštjančiča, ki je podpisal pogodbo za Parmovo. Javnost se sprašuje: bo tudi tokrat sledil odstop? Ali bo zgodba tokrat drugačna?

Analitiki opozarjajo, da se vzorci ponavljajo. Namesto temeljite analize potreb, strateškega načrtovanja in preglednega postopka nakupa, se zdi, da gre za hiter popravek obstoječih težav – ali pa preprosto za posel, kjer je transparentnost sekundarnega pomena. Kot je komentiral eden od ekonomistov: “To ni nakup – to je improvizacija.” Vir: navaja Finance.

Javnost ogorčena – kritike in vprašanja na družbenih omrežjih

Družbena omrežja so polna komentarjev, ki odsevajo razočaranje ljudi. Eden od uporabnikov je zapisal: “Kdo drug, razen države, bi sploh še kupil tako nefunkcionalno stavbo?” Drugi se sprašujejo, zakaj se takšni nakupi izvajajo v tajnosti in zakaj javnost o njih izve šele, ko je pogodba že podpisana. Kot je cinično pripomnil eden od komentatorjev: “Videti je, da je državno premoženje postalo zbirka nepremičninskih anekdot.” Vir: Twitter.

Strošek za davkoplačevalce ali strateška investicija?

Energetska neučinkovitost stavbe in njena splošna nefunkcionalnost pomenita, da bodo davkoplačevalci plačali ne le nakup, temveč tudi prenovo, ki bi lahko presegla milijon evrov. To odpira vprašanja, ali je bil najem ustreznih prostorov morda cenejša in bolj smiselna rešitev.

Vlada sicer trdi, da je bil nakup pregleden in upravičen, vendar javnost vse bolj izgublja potrpljenje. Pretekle izkušnje kažejo, da bodo stroški sčasoma samo naraščali, kar bo še dodatno obremenilo državno blagajno. Kot so zapisali pri portalu Preiskovalno.si, “pomanjkanje dolgoročne vizije pomeni, da se težave rešujejo ad hoc, brez resničnega premisleka o potrebah in ciljih.

Kdo bo odgovarjal?

Vse več je pozivov k preiskavi nakupa in k prevzemanju odgovornosti. Opozicija je že napovedala zahtevo po podrobnejši razlagi, hkrati pa je javnost vse bolj prepričana, da bi morali biti postopki nakupov nepremičnin predmet strožjega nadzora. Čeprav vlada trdi, da je bilo vse v skladu z zakonodajo, javnost odločno zahteva več: preglednost, odgovornost in predvsem smiselne naložbe.

Afera Parmova morda ne bo prva – in žal verjetno tudi ne zadnja – ki razkriva sistemske težave pri upravljanju z državnim premoženjem. Ali bo tokrat kdo dejansko prevzel odgovornost, ali pa bomo priča le še eni epizodi serije, ki se zdi neskončna?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www