Parodontoza: Kaj morate vedeti

Parodontoza je ena izmed najbolj pogostih in nevarnih bolezni ustne votline, ki prizadene več kot polovico odraslih po vsem svetu. Gre za kronično bolezen obzobnih tkiv, ki počasi, vendar vztrajno, napada podporne strukture zob, kot so dlesni in kost. Če parodontoza ni zdravljena pravočasno, lahko povzroči izgubo zob in celo vpliva na splošno zdravje.

Kaj je parodontoza?

Parodontoza je napredujoča oblika parodontalne bolezni, ki se začne z vnetjem dlesni (gingivitis) in nato preide v hujšo fazo, kjer pride do propadanja kosti in vezi, ki držijo zobe na mestu. Bolezen parodontoza je posledica nezdravljenega kopičenja bakterijskih oblog na zobeh in dlesnih, kar sproži imunski odziv telesa, ki vodi do uničenja tkiv.

Simptomi parodontoze

Parodontoza se običajno razvija počasi in brez večjih bolečin, zato jo mnogi posamezniki prezrejo. Kljub temu obstajajo opozorilni znaki, ki jih je pomembno prepoznati:

• Krvavenje dlesni: Eden prvih znakov parodontoze je krvavenje dlesni med ščetkanjem ali nitkanjem zob.
• Rdeče in otekle dlesni: Dlesni postanejo boleče, rdeče in otekle, kar je znak vnetja.
• Slab zadah in neprijeten okus v ustih: Kronični slab zadah je pogost simptom napredujoče parodontoze.
• Majavi zobje: Ko parodontoza napreduje, začnejo zobje popuščati zaradi propadanja kosti.

Vzroki za nastanek parodontoze

Najpogostejši vzrok za parodontozo je kopičenje zobnih oblog na zobeh in dlesnih. Te obloge vsebujejo bakterije, ki dražijo in okužijo dlesni, kar vodi v njihovo vnetje. Če oblog ne odstranimo pravočasno, se te strdijo v zobni kamen, ki ga lahko odstrani le zobozdravnik.

Dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za razvoj parodontoze, vključujejo:

• Kajenje: Kadilci imajo bistveno večje tveganje za razvoj parodontoze, saj nikotin zmanjšuje dotok krvi v dlesni in tako oslabi imunski odziv.
• Hormonske spremembe: Pri ženskah, zlasti med nosečnostjo in menopavzo, so hormonske spremembe lahko sprožilec za razvoj bolezni.
• Genetika: Nekateri posamezniki so bolj dovzetni za razvoj parodontalne bolezni zaradi dednih dejavnikov.

Kako se parodontoza diagnosticira?

Diagnozo parodontoze postavi zobozdravnik med rutinskim pregledom, kjer preveri prisotnost zobnih oblog in globino obzobnih žepov. Globina žepov je ključni indikator stopnje parodontoze – globlji kot so žepi, hujša je bolezen. Poleg tega se pogosto uporablja rentgensko slikanje, ki pomaga pri pregledu stanja kosti in ugotavljanju morebitne izgube kosti.

Zdravljenje parodontoze

Zdravljenje parodontoze je odvisno od stopnje bolezni. V zgodnjih fazah je mogoče stanje obrniti z izboljšano ustno higieno in rednim čiščenjem zobnih oblog pri zobozdravniku. V hujših primerih pa je potrebno bolj invazivno zdravljenje, vključno z kirurškimi posegi.

1. Nekirurško zdravljenje:

• Čiščenje zobnih žepov: Zobozdravnik odstrani zobni kamen in bakterije iz obzobnih žepov ter zgladi površino zob, kar omogoča, da se dlesni ponovno pritrdijo na zob.
• Uporaba antibiotikov: V nekaterih primerih se lahko uporabijo lokalni ali peroralni antibiotiki za zmanjšanje bakterij v ustih.

2. Kirurško zdravljenje:

• Operacija režnja: Pri hujših oblikah parodontoze je potrebno kirurško zdravljenje, kjer zobozdravnik odmakne dlesni, da omogoči temeljito čiščenje korenin zob. Po čiščenju dlesni ponovno zašijejo.
• Presaditev kosti in dlesni: Če je zaradi bolezni, ki ji pravimo parodontoza, prišlo do izgube kosti ali dlesni, je morda potrebno presaditi kost ali dlesni, da se obnovi podporna struktura zob.

Preprečevanje parodontoze

Najboljši način za preprečevanje parodontoze je dosledna in pravilna ustna higiena. To vključuje redno ščetkanje zob z zobno pasto, uporabo medzobnih ščetk, zobne nitke in ustnih vod. Pomembno je tudi redno obiskovanje zobozdravnika za profesionalno čiščenje zob in pregled stanja obzobnih tkiv, v primeru, da je prisotna parodontoza.

Dodatni nasveti za preprečevanje parodontoze:

• Opustite kajenje: Kadilci imajo veliko večje tveganje za razvoj parodontoze, zato opustitev kajenja znatno zmanjša možnost za to bolezen.
• Izogibajte se stresa: Stres oslabi imunski sistem, kar lahko poslabša stanje obzobnih tkiv.
• Skrb za zdravo prehrano: Uravnotežena prehrana z veliko vitaminov in mineralov je ključna za zdravje dlesni.

Parodontoza in splošno zdravje

Zdravje ustne votline je tesno povezano s splošnim zdravjem telesa. Raziskave so pokazale, da lahko nezdravljena parodontoza povzroči resne zdravstvene zaplete, kot so:

• Srčno-žilne bolezni: Bakterije iz vnetih dlesni lahko vstopijo v krvni obtok in prispevajo k nastanku srčnih bolezni.
• Sladkorna bolezen: Osebe s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za razvoj parodontoze, saj bolezen vpliva na sposobnost telesa za boj proti okužbam.
• Prezgodnji porod: Ženske s parodontozo imajo večje tveganje za prezgodnji porod in rojstvo otrok z nizko porodno težo.

Parodontoza – tiha nevarnost

Parodontoza je resna bolezen, ki zahteva hitro prepoznavo in ustrezno zdravljenje. Čeprav se sprva parodontoza morda zdi neškodljiva, lahko nezdravljena privede do izgube zob in resnih zdravstvenih zapletov. Preprečevanje in redna ustna higiena sta ključna dejavnika pri ohranjanju zdravja dlesni in zob. Ne čakajte na simptome, ampak poskrbite za ustrezno nego zob in redne preglede pri zobozdravniku.

Vas zanimajo cene zdravljenja? Izpolnite spodnji obrazec in prejmite cenovne ponudbe različnih specialistov!

Vpliv genetike na razvoj parodontoze

Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri razvoju parodontoze, kar pomeni, da je lahko nagnjenost k bolezni dedna. Čeprav pravilna ustna higiena in redni obiski zobozdravnika zmanjšujejo tveganje za razvoj parodontoze, so nekateri ljudje bolj dovzetni za bolezen že zaradi svojih genetskih predispozicij. Raziskave so pokazale, da lahko posamezniki, ki imajo v družini prisotne parodontalne bolezni, razvijejo parodontozo tudi ob dobrih higienskih navadah.

Hormonske spremembe in parodontoza

Hormonske spremembe so še en dejavnik, ki povečuje tveganje za nastanek parodontoze. Ženske so v določenih življenjskih obdobjih, kot so nosečnost, menopavza in menstruacija, bolj izpostavljene tej bolezni. Hormoni lahko vplivajo na dotok krvi v dlesni, zaradi česar postanejo bolj občutljive in dovzetne za okužbe in bolezen, ki jo imenujemo parodontoza.

Med nosečnostjo je povečana proizvodnja estrogena in progesterona, kar povečuje prekrvavitev v dlesnih in lahko povzroči njihovo otekanje, krvavenje ter občutljivost. Nosečnostni gingivitis je zgodnja oblika vnetja dlesni, ki se lahko razvije v parodontozo, če ni ustrezno zdravljen. Podobno lahko menopavza povzroči zmanjšanje estrogena, kar vpliva na stanje dlesni, ki postanejo bolj dovzetne za okužbe.

Povezava med parodontozo in sistemskimi boleznimi

Parodontoza ni le bolezen ustne votline; lahko vpliva na celotno zdravje telesa. Bakterije, ki povzročajo vnetje dlesni, lahko prehajajo v krvni obtok, kar povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Študije so pokazale, da so ljudje s parodontozo bolj dovzetni za srčne napade, možganske kapi in druge kardiovaskularne težave.

Poleg tega je bilo dokazano, da parodontoza poslabša sladkorno bolezen. Visoke ravni sladkorja v krvi, značilne za sladkorne bolnike, olajšajo rast bakterij, ki povzročajo vnetje dlesni. Vnetje dlesni nato vpliva na sposobnost telesa, da uravnava krvni sladkor, kar ustvarja začaran krog med tema dvema boleznima.

Kirurško zdravljenje napredovane parodontoze

Pri napredovani parodontozi je pogosto potrebno kirurško zdravljenje, saj preprostejši postopki, kot je čiščenje zobnih žepkov, niso več dovolj učinkoviti. Kirurški posegi vključujejo operacijo režnja, kjer zobozdravnik odmakne dlesni, da temeljito očisti korenine zob, nato pa dlesni zašije nazaj. V hujših primerih je potrebna tudi presaditev kosti, če je prišlo do izgube kosti okoli zobne korenine.

Presaditev mehkega tkiva je še ena kirurška metoda, ki se uporablja pri napredovali parodontozi. Če pride do umika dlesni, se pogosto presadi mehko tkivo iz drugega dela ust, da se pokrijejo izpostavljene korenine zob. Ta postopek ne le izboljša videz dlesni, temveč tudi ščiti zobe pred nadaljnjim propadanjem.

Vloga zobnih implantatov pri izgubi zob zaradi parodontoze

Če parodontoza napreduje do te mere, da pride do izgube zob, so zobni implantati ena izmed najboljših rešitev za nadomestitev izgubljenih zob. Zobni implantati so umetni zobje, ki jih zobozdravnik vstavi neposredno v čeljustno kost. So trajna rešitev, ki omogoča, da pacient ponovno normalno žveči in govori, obenem pa preprečuje nadaljnje težave s preostankom zob.

Vendar pa je pomembno, da je parodontoza pred vstavitvijo implantatov popolnoma zdravljena. Implantati namreč zahtevajo zdravo čeljustno kost, saj brez nje ni dovolj podpore, kar lahko povzroči neuspeh implantacije.

Parodontoza pri starejših ljudeh

Parodontoza je še posebej pogosta pri starejših osebah, saj se z leti tveganje za to bolezen povečuje. Staranje prinaša s seboj številne spremembe, ki vplivajo na zdravje ustne votline, vključno z zmanjšano sposobnostjo telesa za boj proti okužbam, spremembami v strukturi zob in dlesni ter večjim tveganjem za razvoj bolezni.

Starejši ljudje so bolj dovzetni za nastanek parodontoze tudi zaradi pogostejše uporabe zdravil, ki lahko zmanjšajo proizvodnjo sline. Suha usta ali kserostomija ustvarjajo idealno okolje za rast bakterij, kar povečuje tveganje za okužbe in bolezni dlesni.

Pogosta vprašanja o parodontozi

• Ali je parodontoza ozdravljiva?

Parodontoza ni popolnoma ozdravljiva, vendar jo je mogoče obvladovati in preprečiti njeno napredovanje. Z rednim zdravljenjem in ustrezno ustno higieno lahko preprečimo izgubo zob in zmanjšamo tveganje za zdravstvene zaplete.

• Kako pogosto moram obiskovati zobozdravnika, če imam parodontozo?

Priporočljivo je, da obiskujete zobozdravnika vsaj dvakrat letno, če imate parodontozo. V naprednejših primerih bo morda potrebno pogostejše čiščenje zobnih oblog in pregledovanje stanja dlesni.

• Ali so električne zobne ščetke boljše za preprečevanje parodontoze?

Električne zobne ščetke so bolj učinkovite pri odstranjevanju zobnih oblog in zmanjševanju tveganja za parodontozo, saj omogočajo bolj temeljito čiščenje v primerjavi z ročnimi ščetkami.

Parodontoza je resna bolezen obzobnih tkiv, ki prizadene veliko ljudi po vsem svetu. Čeprav je njen potek počasen, lahko v naprednih fazah povzroči izgubo zob in vpliva na splošno zdravje. Redni obiski zobozdravnika, dosledna ustna higiena in pravočasno zdravljenje so ključni za preprečevanje napredovanja bolezni. Če opazite katerega koli od opozorilnih znakov, kot so krvavenje dlesni, slab zadah ali majavi zobje, se nemudoma posvetujte z zobozdravnikom.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik