V hladnih zimskih mesecih, ko temperature pogosto padejo globoko pod ničlo, si večina staršev niti ne predstavlja, da bi dojenčke pustili spati na prostem. Toda v skandinavskih državah, kjer so zime dolge in mrzle, je to povsem običajna praksa. Dojenčki, zaviti v topla oblačila, pogosto dremajo na balkonih, terasah ali celo pred kavarnami, medtem ko starši uživajo ob skodelici kave. Zakaj? Prepričanje, da svež zrak in hlad krepita zdravje, je tam neomajno – in podkrepljeno z dolgo tradicijo ter podporo znanosti.

Zdravje na prvem mestu: koristi svežega zraka

Skandinavci verjamejo, da spanje na prostem izboljšuje kakovost spanja pri otrocih, krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za prehlade ter druge bolezni dihal. Pediatri, kot je Julia Teplova, poudarjajo, da je zmerna izpostavljenost mrazu koristna, saj pomaga otrokovemu telesu razviti prilagoditvene mehanizme. Raziskave kažejo, da otroci, ki pogosto bivajo na prostem, spijo dlje in mirneje kot tisti, ki spijo v zaprtih prostorih.

Kultura in tradicija: skandinavski odnos do narave

Ta praksa ima globoke korenine v skandinavski kulturi, kjer je narava ključni del vsakdanjega življenja. Že generacije staršev puščajo svoje otroke spati na prostem – v prepričanju, da je stik z naravo nujen za zdrav razvoj. “Zakaj bi otroka prikrajšali za svež zrak?” se sprašujejo mnogi starši. V nekaterih mestih, kot je Reykjavik, je povsem običajno videti vrste vozičkov, parkiranih pred kavarnami – tudi pri temperaturah pod lediščem.

Pravila in varnostni ukrepi

Seveda, pustiti dojenčka na prostem v mrazu ni nekaj, kar bi storili brez premisleka. Skandinavski starši so izjemno previdni pri zagotavljanju varnosti svojih otrok. Upoštevajo naslednja pravila:

1. Pravilna oblačila: Dojenčke oblečejo v topla oblačila iz naravnih materialov, kot sta volna in bombaž, ki omogočajo dihanje kože in hkrati ohranjajo toploto. Večslojna oblačila in tople vreče za vozičke so standard.
2. Zaščita pred vetrom: Vozičke postavijo na zavetne lokacije, stran od direktnega vetra in močnega sonca. Dodatno uporabljajo prekrivala ali zaščitne ponjave.
3. Spremljanje temperature: Pediatri priporočajo, da otroci do enega leta ostanejo zunaj le, če temperatura ne pade pod -10 °C, medtem ko lahko starejši otroci bivajo na prostem do -15 °C.
4. Redno preverjanje: Starši pogosto preverjajo, ali so otrokove roke, noge in obraz topli, da se izognejo podhladitvi.

Razlike med kulturami: zakaj je to drugod redko?

Medtem ko je v Skandinaviji spanje na prostem globoko zakoreninjeno, v drugih delih sveta, kot je Slovenija, takšne prakse skoraj ne poznamo. Skepticizem izhaja iz drugačnih kulturnih norm, pa tudi iz strahu pred mrazom in možnostjo podhladitve. Slovenski starši so pogosto previdnejši, saj raje ostajajo v zaprtih prostorih, še posebej v zimskem času.

Vendar pa nekateri slovenski starši vseeno posnemajo skandinavsko prakso – še posebej v urbanih okoljih, kjer je balkon lahko odlična alternativa sprehodu.

Kaj pravijo raziskave?

Raziskave kažejo, da otroci, ki spijo na prostem, manj pogosto zbolevajo za okužbami dihal in imajo boljše spalne vzorce. Poleg tega svež zrak pomaga pri razvoju pljuč in spodbuja sproščanje melatonina, kar vpliva na globlji spanec. Tisti, ki to prakso že izvajajo, trdijo, da so njihovi otroci bolj zdravi in manj razdražljivi.

Je to praksa, ki bi jo morali sprejeti tudi drugod?

Vprašanje ostaja: ali bi starši v drugih državah morali posnemati to tradicijo? Odgovor je odvisen od razumevanja varnostnih ukrepov in lokalnih vremenskih razmer. Čeprav svež zrak prinaša številne koristi, je ključnega pomena, da se izognemo ekstremnim temperaturam in vedno poskrbimo za varnost otrok.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Pomanjkanje pediatrične oskrbe v Sevnici postaja resna težava, ki vse bolj obremenjuje starše. Razprava na družbenih omrežjih kaže, da je situacija že dolgo nevzdržna. Ali se bo našla rešitev?

Pomanjkanje pediatrov povzroča nezadovoljstvo

Starši iz Sevnice že dlje časa opozarjajo na težave z dostopom do pediatrov. Trenutna situacija kaže, da mnogi starši svoje otroke vozijo v druge kraje, saj v Sevnici pogosto ni prisotnega pediatra. Pomanjkanje pediatrov ni samo problem majhnih občin, ampak vse bolj pereča težava v celotni državi.

V razpravah na spletu se pojavljajo zaskrbljujoče zgodbe staršev, ki nimajo druge možnosti, kot da svoje otroke vozijo v Brežice ali celo dlje, kar pomeni, da morajo nekateri starši prevoziti tudi več kot 50 kilometrov v eno smer. To predstavlja velik logistični in finančni izziv, še posebej za tiste, ki nimajo stalnega dostopa do prevoza.

Zakaj ni več pediatrov?

Vprašanje, ki ga mnogi starši zastavljajo, je, zakaj v Sevnici primanjkuje pediatrov. Ali gre za pomanjkanje strokovnega kadra ali le slabo organizacijo? Kljub obljubam in pričakovanjem se zdi, da situacija niha med začasnimi rešitvami in dolgotrajnimi odsotnostmi obstoječih pediatrov. Zdravstveni dom Sevnica je sicer v preteklosti že obljubil izboljšanje razmer, a spremembe so minimalne in počasne. Pred kratkim smo pisali tudi o eni izmed težav, ki se je pojavila znotraj ZD Sevnica:

ŠOK v ZD Sevnica: Psihiater spolno zlorabljal pacientko

Nujnost stabilne zdravstvene oskrbe za otroke

Za starše je zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe za njihove otroke prioriteta. Številni izražajo svoje nezadovoljstvo in strah, da njihovi otroci ne bodo deležni potrebne zdravstvene obravnave. Zdravstvene ustanove se morajo prilagoditi tem izzivom, saj je zdravje otrok na prvem mestu.

Kaj lahko storijo starši?

Starši imajo omejene možnosti. Med predlogi je bilo omenjeno tudi premestitev otrok k družinskim zdravnikom, kar se zdi mnogim smiselna alternativa, a vseeno to ni optimalna rešitev za vse. Starši, ki so prisiljeni v takšne odločitve, pogosto izražajo dvome o tem, ali bo družinski zdravnik enako pozorno in strokovno obravnaval njihove otroke, kot bi jih pediater.

Kakšne so rešitve?

Zdravstveni dom Sevnica bo moral nujno ukrepati. Starši pričakujejo večjo stabilnost in zagotovilo, da bo pediatrična oskrba na voljo lokalno. Za zdaj pa ostaja vprašanje, kdaj in kako bodo te težave rešene, odprto.

Zdi se, da bo potrebno večji pritisk javnosti, da se najde trajna rešitev za te težave, saj se vse več staršev počuti prezrtih in neustrezno obravnavanih.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Iz londonske bolnišnice Great Ormond Street Hospital prihajajo pretresljive novice o nepotrebnih in neuspešnih operacijah, ki so jih utrpeli mladi bolniki zaradi neustreznih kirurških postopkov. V središču preiskave je ortopedski kirurg Yaser Jabbar, ki je od leta 2017 do 2022 delal na oddelku za rekonstrukcijo spodnjih okončin. Vsaj 22 otrok je zaradi njegovih operacij utrpelo hude poškodbe, nekatere bodo trajale vse življenje.

Great Ormond Street surgeon Yaser Jabbar, who treated 721 children is being investigated after a string of “inappropriate and unnecessary” operations which left some patients suffering “severe harm”.https://t.co/ihUJYIYOtd pic.twitter.com/hoihMdpb3i

— david lawrence (@DavidSocial1976) September 8, 2024

Nepravilne in nepotrebne operacije

Kirurg Jabbar naj bi izvajal nepotrebne operacije, ki so povzročile resne posledice. Med njimi so amputacije, neravne okončine, kronične bolečine, in poškodbe živcev. Zdravljenje, ki ga je izvajal, ni bilo ustrezno, kar je privedlo do trajnih okvar. Vsaj enemu otroku so morali amputirati nogo zaradi zapletov, medtem ko so se drugi soočili s hudimi deformacijami in poškodbami.

Bolnišnica je po prejemu več pritožb in pomislekov pacientov ter njihovih družin začela temeljito preiskavo oddelka, saj so zdravniške prakse pod vprašajem. Poročilo, ki še ni bilo javno objavljeno, je razkrilo, da so bili postopki odločanja za operacije pomanjkljivi, prav tako ni bilo ustrezne komunikacije z drugimi strokovnjaki in družinami pacientov.

721 pacientov pod preiskavo

Kirurg Jabbar je obravnaval 721 mladih pacientov, z vsemi pa je bolnišnica že stopila v stik in zagotavlja nadaljnje sodelovanje, dokler bo preiskava trajala. Čeprav je Jabbar bolnišnico zapustil že septembra lani, se je bolnišnica odločila za temeljit pregled vseh primerov, v katerih je sodeloval. Od januarja 2024 kirurg v Združenem kraljestvu nima več dovoljenja za opravljanje zdravniškega poklica in naj bi trenutno delal v Dubaju.

Disfunkcionalnost oddelka in napake v zdravljenju

Mediji poročajo o disfunkcionalnosti oddelka, kjer naj bi pomanjkanje sodelovanja med osebjem in pomanjkljiva dokumentacija pripeljali do napačnih odločitev glede operacij. Družine pacientov so odkrile, da bi se v več primerih lahko uporabile druge metode zdravljenja, ki bi preprečile resne posledice.

Ena družina je za britanski časopis razkrila svojo grozljivo izkušnjo, ko je sin po operaciji trpel hude bolečine zaradi napačno poravnanih kosti, ki so štrlele v napačne smeri. Kirurg Jabbar je na njihove pomisleke reagiral z odklonilnim odnosom, kar je družino prisililo, da poišče druga mnenja strokovnjakov.

Dolgotrajna preiskava in zunanji strokovnjaki

Bolnišnica Great Ormond Street Hospital je napovedala, da bo preiskava trajala več kot leto dni. Vključili bodo tudi pet zunanjih pediatričnih ortopedskih kirurških svetovalcev, ki bodo pomagali oceniti vse primere, povezane z delovanjem oddelka in kirurga Jabarja. Bolnišnica obljublja, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči podobne dogodke v prihodnosti.

Napisal: E. K.

Vir: X

Slovensko javno zdravstvo se sooča z nenehnimi izzivi, med katerimi sta pomanjkanje zdravnikov in preobremenjenost obstoječega zdravstvenega osebja. Primer Mateje Predalič, dr. med., specialistke pediatrije iz Zdravstvenega doma Črnomelj, ki je bila kaznovana zaradi prekomernega dežurstva v Splošni bolnišnici Novo mesto, pa je še dodatna ilustracija teh težav. Kljub prizadevanjem, da bi pomagala otrokom in podprla svoje kolege v novomeški bolnišnici, je bila vpisana v evidenco storilcev prekrškov in plačala denarno kazen.

Mateja Predalič, zdravnica z več kot 26-letnimi izkušnjami v pediatriji, je v novomeški bolnišnici preživela večino svoje kariere, zadnji dve leti pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Črnomelj. Kljub novi zaposlitvi se je odločila, da bo še naprej dežurala v bolnišnici, saj je želela pomagati otrokom in razbremeniti svoje kolege. Prek podjemne pogodbe je namesto dovoljenih osmih ur tedensko pogosto dežurala do 12,5 ure, kar je presegalo dogovorjene omejitve. Ko je zdravstveni inšpektorat to odkril, je bila kaznovana zaradi prekomernega dela in vpisana v evidenco storilcev prekrškov, kar je povzročilo veliko razočaranje pri zdravnici.

Primer Predaličeve osvetljuje nepravilnosti in pomanjkljivosti v slovenskem zdravstvenem sistemu. Kljub pomanjkanju zdravnikov in potrebam po dodatnem kadru, je zdravnica, ki je želela pomagati, kaznovana. To je še posebej presenetljivo, saj se v času stavk in javnih debat o zdravstvu pogosto pojavljajo očitki na račun zdravnikov, ki naj bi delali premalo ali se izogibali odgovornostim. V primeru Predaličeve pa je kaznovana zdravnica, ki je svojo zavzetost in predanost delu pokazala z nadpovprečnim številom opravljenih ur.

Zdravstveni inšpektorat se je pri kaznovanju Predaličeve skliceval na Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki jasno določa omejitve glede števila ur, ki jih lahko zdravnik opravi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev. Vendar pa ta primer kaže na potrebo po prilagoditvi zakonodaje glede na realne razmere v slovenskem zdravstvu, kjer je pomanjkanje kadra pogosto ovira za zagotavljanje nemotenega zdravstvenega varstva.

Predaličeva je po kazni izrazila svoje razočaranje nad sistemom in poudarila, da si vedno prizadeva pomagati otrokom in kolegom, tudi na račun lastnega časa in zdravja. Poudarila je, da so njeno pripravljenost delati dodatno izkoriščali za reševanje kadrovskih stisk, zdaj pa se počuti kaznovano za svojo zavzetost. Poleg tega je izrazila skrb, kako bo bolnišnica ob upoštevanju strogih pravil glede delovnih ur v prihodnje zagotavljala dovolj pediatrov za dežurstva.

Primer Mateje Predalič kaže na nujnost sprememb v zakonodaji in upravljanju zdravstvenega sistema, ki bi omogočile boljše pogoje za delo zdravnikov ter hkrati zaščitile tiste, ki so pripravljeni narediti več za svoje paciente. Namesto kaznovanja bi bilo smiselno razmisliti o sistemu spodbud za tiste zdravnike, ki se izkažejo z dodatno pripravljenostjo pomagati, saj je to ključnega pomena za delovanje javnega zdravstva, še posebej v času kadrovskih stisk in povečanih potreb po zdravstvenih storitvah.

EK; Facebook, Pexels