Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Zmago Jelinčič spet šokiral: V Srbiji pedofilom naredijo tole! (VIDEO)

BEOGRAD – Si lahko predstavljate, da se nekdo postavi za sodnika, poroto in eksekutorja, vse to brez pravne podlage, zgolj z močjo družbenih omrežij? Prav to počne srbska skupina Panteri, ki z drznostjo, ki meji na brezglavost, na spletu razkriva domnevne pedofile. Njihova metoda? Spretna kombinacija zvijačnosti in javnega sramotenja.

Panteri – zaščitniki otrok ali senzacionalisti?

Panteri, ki so v Srbiji najprej postali znani kot zaščitniki živali, so svojo misijo radikalno spremenili. Zdaj, s ciljem zaščititi najranljivejše, se poslužujejo precej vprašljivih metod. Ustvarjajo lažne profile, kjer se pretvarjajo, da so mladoletna dekleta, in čakajo na osumljence, kot lovec čaka na plen. Ko storilec pristane na srečanje, sledi javno soočenje – s kamerami, ponižujočimi vprašanji in, ne nazadnje, objavo posnetkov na družbenih omrežjih.

Njihov način delovanja, ki vključuje tudi prisilno striženje osumljencev, je postal sinonim za javno sramotenje. “Javna obtožba brez pravnega postopka lahko povzroči trajne posledice za osebe, ki morda sploh niso krive,” je opozoril pravnik za kazensko pravo v Beogradu za Blic. Ali so Panteri res potrebni junaki sodobne družbe, ali pa le spektakel za rajo, ki išče nov resničnostni šov?

Zakaj ljudje podpirajo Panterje?

Zagotovo se zdi, da je njihova misija plemenita – zaščita otrok pred plenilci je nedvomno pomembna. A resnično pereče vprašanje je: ali res potrebujemo tovrstne “ljudske pravosodje”? Srbska družba pogosto izraža nezaupanje v pravosodni sistem, ki je obtožen počasnosti in neučinkovitosti. Prav zaradi tega Panteri uživajo podporo tistih, ki menijo, da je to “boljše kot nič”. Ampak ali je res? Kaj se zgodi, če njihova obtožba ni pravilna? Ali če osumljenci, ki so morda nedolžni, izgubijo službo, ugled ali celo svojo družino?

Podobne polemike so že znane tudi iz drugih držav. Na primer, v Združenem kraljestvu so skupine, ki so uporabljale podobne metode, sprožile sodne spore, saj so nekateri osumljenci trdili, da so bili napačno identificirani. V Sloveniji, kjer je tema zaščite otrok prav tako občutljiva, so bila prizadevanja za Register obsojenih pedofilov deležna podobnih kritik in razprav. Vlada Roberta Goloba je register zaradi pravnih omejitev delno ukinila, s čimer je iz njega izbrisala 363 obsojenih. To je povzročilo ogorčenje med prebivalci, saj mnogi menijo, da bi takšen register moral ostati dostopen javnosti.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Čeprav Panteri delujejo zgolj v Srbiji, ima njihovo delovanje vpliv tudi drugod. Slovenija, denimo, prav tako ni imuna na primere razkrivanja domnevnih pedofilov na spletu. Kljub temu je slovenska pravna stroka precej bolj zadržana glede tovrstnih metod. Pravna praksa v Sloveniji jasno poudarja, da mora biti vsak osumljenec obravnavan v skladu z zakoni, saj lahko javno sramotenje vodi v nepovratne poškodbe ugleda – tudi če se kasneje izkaže, da oseba ni kriva.

Kontroverzni izbris pedofilov iz slovenskega registra

V Sloveniji je v zadnjem času veliko prahu dvignila odločitev vlade Roberta Goloba, da iz registra obsojenih pedofilov izbriše kar 363 oseb, kar je med javnostjo sprožilo val ogorčenja. Po mnenju kritikov je bil ta korak izveden brez ustreznega pojasnila, kar pušča prostor za številna vprašanja: ali gre za pravne omejitve, zaščito osebnih podatkov ali morda kaj drugega?

Zmago Jelinčič Plemeniti je na družbenih omrežjih odločitev označil za “katastrofalno napako” in poudaril, da to ogroža varnost otrok. “Pri nas brišejo imena pedofilov iz registra, namesto da bi jih javno razkrili in zaščitili otroke! Takšnih osebnosti Slovenija ne potrebuje,” je izjavil Jelinčič. Dodal je, da je to “popolnoma napačen signal, ki ga država pošilja javnosti” in da bi morali storiti ravno nasprotno – povečati transparentnost in dostopnost takšnih podatkov.

Medtem ko vlada odločitev zagovarja z argumentom, da je šlo za pravno nujnost zaradi evropske zakonodaje, mnogi menijo, da gre za popuščanje storilcem na račun varnosti žrtev. Poteza je povzročila razburjenje tudi med nevladnimi organizacijami, ki se borijo za pravice otrok, saj so poudarile, da je javna dostopnost informacij o pedofilih ključnega pomena za preventivo in ozaveščanje.

Ali se je Slovenija s tem izbrisom približala zaščiti storilcev na račun ranljivih žrtev? Odločitev vlade še naprej razdvaja javnost, pri čemer ostaja eno vprašanje neodgovorjeno: ali je zaščita storilcev res pomembnejša od zaščite otrok?

Kako kaznujejo odkrite pedofile v Srbiji?

V Srbiji so kazni za pedofilijo predpisane v skladu s kazenskim zakonikom, ki določa stroge sankcije za spolne zlorabe otrok. Za spolno zlorabo mladoletnika lahko storilci dobijo zaporno kazen od pet do petnajst let, medtem ko je za posebej hude primere – na primer, če gre za ponavljajoče se zlorabe ali če je prišlo do fizičnega nasilja – predpisana celo možnost dosmrtne zaporne kazni. Poleg zapora lahko sodišče odredi tudi dodatne ukrepe, kot so psihološka terapija ali prepoved približevanja žrtvi.

Posebno pozornost pri obravnavi pedofilov posvečajo digitalnim zločinom. Čeprav kazenski zakonik že vključuje določbe o spletni pornografiji in posredovanju nedovoljenih vsebin, je prav digitalni prostor postal eno izmed glavnih polj za tovrstne zločine. Srbske oblasti v zadnjih letih vlagajo v izobraževanje policije za prepoznavanje in pregon spletnih plenilcev.

Kljub temu pa se mnogi pritožujejo nad počasnim in neučinkovitim pravosodjem, kar je tudi eden od razlogov, zakaj so skupine, kot so Panteri, dobile toliko podpore. Zanimivo je, da osumljenci, ki jih Panteri javno razkrijejo, pogosto sami postanejo predmet policijske preiskave. Čeprav metode Panterjev niso zakonite, so njihove akcije v nekaterih primerih že pripeljale do sodnih postopkov in obsodb. Vendar ostaja vprašanje – ali lahko takšna oblika “pravice” postane alternativa uradnemu pravosodju? Kritiki opozarjajo, da je javno sramotenje, ki ga Panteri izvajajo, pogosto bolj simbolično kaznovanje kot resnično pravno sankcioniranje, saj ne prinaša trajnih rešitev, temveč zgolj odmeve na družbenih omrežjih.

Etika in pasti spletnega vigilantizma

Panteri na prvi pogled delujejo kot rešitelji – kot moderni vitezi, ki varujejo otroke pred nevarnostjo. V resnici pa njihovo delovanje sproža kompleksna vprašanja o zakonitosti in etiki. Ali lahko nekdo prevzame vlogo sodnika in rablja hkrati? Kje je meja med zaščito in zlorabo moči? Čeprav so njihova dejanja pogosto usmerjena v dobro, njihova metoda ni brez posledic.

Ne smemo pozabiti, da je internet lahko nevarno orožje. Ko se informacije enkrat objavijo, jih ni mogoče izbrisati. Tudi če se pozneje izkaže, da je oseba nedolžna, bo njeno ime ostalo omadeževano. To nas vodi k razmisleku: ali res potrebujemo Panterje, ali pa bi morali raje vlagati v krepitev pravosodnega sistema, ki bi takšne primere obravnaval na zakonit in pravičen način?

Svet ni črno-bel in tudi Panteri to niso. Njihovo delo odpira pomembne razprave o nevarnostih interneta, zaščiti otrok in neučinkovitosti pravosodnih sistemov. A hkrati se moramo vprašati: kje se konča pravičnost in začne kaos? Njihova prizadevanja so kot dvorezen meč – po eni strani prinašajo ozaveščenost in morda celo pravico, po drugi strani pa postavljajo nevaren precedens, kjer se pravica začne in konča na družbenih omrežjih.

Viri: Blic, Kurir, X

Napisal: N. Z.