Primer, ki je dvignil prah po vsej Sloveniji, dobiva nove razsežnosti. Skupina mladostnikov je zdaj prvič javno razkrila nepričakovane podrobnosti o zasedi, ki so jo pripravili zdaj že nekdanjemu županu Dornave, Mateju Zorku. Njihova pričevanja so šokantna. Pa tudi skrb vzbujajoča. Če vse to drži – je naša zakonodaja res tako nemočna?

Zaseda, ki je razkrila skrite namene

Oktobra 2024. Poljčane. Fantje so čakali. Namen? Soočenje. Nobene agresije, nobenega nasilja – zgolj vprašanja.

Ko je prišel, so hoteli izvedeti le eno: “Se vam zdi to normalno?” Toda ko so odprli njegov nahrbtnik – dvomov ni bilo več.

“V nahrbtniku smo našli steklenico žganega, odejo in lubrikant. Takrat nam je bilo jasno, da so bili njegovi nameni drugačni od tistega, kar je zatrjeval,” je povedal eden izmed njih.

Fantje niso vedeli, kdo se skriva na drugi strani zaslona. “Spoznala sva se na aplikaciji Grindr, kjer me je on prvi dodal. Kasneje je prišlo do pogovorov, ki so postajali vedno bolj neprimerni. Nato smo se dogovorili za srečanje,” je dejal eden od njih.

Zakaj župan ne bo odgovarjal?

Tožilka je primer zavrgla. Zakaj? Ker po slovenski zakonodaji dogovarjanje brez konkretnega dejanja ni kaznivo.

Čeprav obstajajo dokazi o njegovih namenih – se mu nič ne more zgoditi. Po zakonu bi moral dejansko storiti kaznivo dejanje, da bi ga lahko preganjali. Zgolj dogovarjanje? Nič.

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da je to velika težava. “Zakonodaja mora jasno opredeliti, da je že samo nagovarjanje mladoletnika k spolnosti kaznivo dejanje. To, da mora priti do konkretnega dejanja, je nedopustno in odpira vrata morebitnim storilcem,” poroča Mladina.

Jezen odziv javnosti

Odzivi so bili pričakovani. Občinski svetniki so zahtevali njegov odstop. Sprva je napovedal, da bo odšel. Potem si je premislil. A pritisk je bil prevelik – februarja 2025 je le odstopil. (poročajo RTV Slovenija in Reporter).

“Ko nekdo, ki opravlja javno funkcijo, uporablja svojo pozicijo za takšna dejanja, je to nezaslišano. Ljudje imajo pravico vedeti, s kom imajo opravka,” je v oddaji Tednik poudaril eden od mladostnikov.

Kaj zdaj?

To je že drug primer v zadnjih letih, ko slovenska zakonodaja ne more zaščititi mladoletnikov pred spolnimi plenilci. Bo tokrat končno prišlo do sprememb? Ali pa bo tudi ta škandal – kot mnogi pred njim – zgolj izginil iz naslovnic?

Ljudje imajo dovolj. In zahtevajo odgovore.

Pripravil: N. Z.
Vir: RTV SLO, Mladina, Reporter

Slovenijo je včeraj obkrožil video posnetek, pri katerem so zasačili 42-letnega moškega, ki se je po navedbah avtorjev želel srečati s komaj 14-letnim dečkom. A omenjenega preverznjaka so zasačili člani projekta Slovitezi, na spletu pa objavili posnetek, iz katerega je razvidno, a je moral poklicati mamo in povedati sprevržen namen 42-letnika.

Z novim letom je namreč nekdanji košarkar in glasbenik Grega Jakhel Kolarević zagnal projekt Slovitezi, ki je stopila v bran otrokom. Njihov cilj je iskanje in razkrivanje pedofilov javnosti ter opozarjanje na to, da so v Sloveniji izprijeni posamezniki pač preveč zaščiteni. V ta namen so organizirali tudi peticijo, ki zahteva zvišanje kazni pedofilom in posiljevalcem.

Spomnimo, veliko pozornosti je na Balkanu pretekle mesece pritegnila organizacija Fortis, pri kateri se člani v Srbiji in BiH podajo na lov za perverzneži, njihovo idejo pa so te dni posnemali tudi v Sloveniji. Člani omenjenih organizacij s svojim posredovanjem skrbijo za boljšo varnost naših najmlajših. Člani organizacije Fortis se na spletu predstavljajo kot mladoletni posamezniki, nato pa se na dogovorjenih mestih srečajo s predatorji. Njihovo priznanje posnamejo, video posnetke pa objavijo v javnosti. Na Balkanu jim zakonodaja takšne objave dopušča, na naših tleh pa obraza osebe po zakonu ne smejo objaviti, četudi gre za otrokom nevarne posameznike.

nd; Foto: Facebook

Kljub obremenjujočim obtožbam o domnevnem nagovarjanju mladoletnika k spolnosti je župan Matej Zorko po premisleku sporočil, da z županskega položaja ne bo odstopil. Podporo so mu izrazili nekateri občani, a javno mnenje ostaja razdeljeno. Policijska preiskava še vedno poteka, medtem ko lokalna politika v Dornavi stoji pred preizkušnjo zaupanja.

Podpora občanov ali politična strategija?

Matej Zorko, župan majhne, a ponosne občine Dornava, je v preteklih dneh sprožil val polemik z nenadnim obratom – odločil se je, da kljub napovedim ostane na funkciji. Njegovo odločitev naj bi spodbudila podpora občanov, ki so mu izročili podpise in ga pozvali k premisleku.

“Vse to je seveda vplivalo na mojo odločitev, da ostajam na mestu župana Občine Dornava,” je Zorko zapisal v elektronskem sporočilu občinskim svetnikom. A vprašanje ostaja – ali gre za iskreno potezo, ki odraža voljo ljudi, ali pa morda za politično strategijo, da se izogne soočenju z neprijetnimi vprašanji?

Direktorica občinske uprave Natalija Kovše je ob tem mirila situacijo z izjavo, da “občina Dornava ima vodstvo, izvoljeno na lokalnih volitvah leta 2022,” s čimer je izključila možnost nadomestnih volitev. A ne gre spregledati dejstva, da so številni občinski svetniki (devet od enajstih) že decembra podpisali pobudo za Zorkov odstop, kar jasno kaže na razkol znotraj občinskega vodstva.

Težke obtožbe in še težji odgovori

V ozadju teh političnih manevrov pa leži zgodba, ki je močno obremenila Zorkov ugled. Policija ga preiskuje zaradi dogodka iz oktobra 2024, ko naj bi bil udeležen v primeru nagovarjanja mladoletnika k spolnemu odnosu. Incident, ki se je zgodil v Poljčanah, vključuje štiri mladoletnike, podrobnosti pa ostajajo skrivnost, saj preiskavo usmerja Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.

Predkazenski postopek je v teku, vendar javnost – vajena afer, ki se vlečejo leta brez epiloga – dvomi, da bo primer hitro rešen. Medtem ko Zorko ostaja tiho in se na medijske prošnje za izjave ne odziva, lokalni svetniki prav tako niso pripravljeni javno komentirati situacije.

Za občane Dornave, katerih zaupanje v politiko je že načeto, to pomeni le še večjo negotovost. Kako se bodo razvijali dogodki, bo odvisno od izsledkov preiskave, a že zdaj je jasno, da bo politična klima v občini ostala napeta še dolgo po zaključku postopka.

Dornavski župan, ki ga očitno zanima hobi “mladi pobi”, pravi da ne bo odstopil, ker ima podporo lokalne skupnosti. Če ga lokalna skupnost res tako podpira potem je najboljše, da organizirajo varstvo otrok do 15 kar v občinski stavbi. Ampak samo za fante. Zagotovo bo brezplačno. pic.twitter.com/siTyB0ZEAo

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) January 7, 2025

Moralna dilema: odgovornost ali beg pred posledicami?

Podpise podpore, ki so Zorka prepričali, lahko razumemo na dva načina. So izraz lokalne skupnosti, ki se zaveda, da bi lahko županov odstop povzročil administrativni kaos – v majhnih občinah, kot je Dornava, je zamenjava vodstva pogosto otežena. A hkrati se zdi, da gre za simbolično gesto peščice ljudi, ki je zameglila širšo sliko: ali naj nekdo, ki se sooča z resnimi obtožbami, še vedno vodi občino?

Primeri iz preteklosti, denimo zloglasni politični škandali v podobno majhnih slovenskih občinah, kažejo, da so lokalne skupnosti pogosto razdvojene med politično lojalnostjo in občutkom za pravico. Zorkova situacija ni izjema. Po eni strani njegov odstop ne bi nujno pomenil priznanja krivde, a bi bil, kot poudarjajo kritiki, vsaj etična poteza, ki bi občino osvobodila sence škandala.

Kaj to pomeni za prihodnost Dornave?

Občina Dornava, ki je doslej na zemljevidu Slovenije veljala za mirno in idilično okolje, zdaj nosi težo neprijetnih obtožb in političnih konfliktov. Čeprav lokalne oblasti poskušajo ohraniti vtis stabilnosti, javno mnenje ni enotno – podpora županu je očitno omejena na določen del skupnosti, medtem ko se zdi, da večina občinskih svetnikov ne deli njegovega optimizma.

Bodo občani Dornave še zaupali vodstvu, ki se zdi bolj osredotočeno na reševanje lastnih težav kot na dejanske potrebe lokalne skupnosti? Bo zaupanje mogoče obnoviti, če se bodo obtožbe zoper Zorka izkazale za utemeljene? Ali pa gre preprosto za še en primer, ko bodo birokracija in politične igre zameglile bistvo problema?

Odgovore na ta vprašanja bo prinesel čas, a že zdaj je jasno, da Dornava ni več tista mirna občina, kot jo poznamo iz turističnih brošur.

Vir: Radio Slovenija, STA, MMC RTV SLO

Napisal: N. Z.

363 PEDOFILOV BREZ SLEDI: Zakonodaja, ki zapira oči pred grozotami?

SLOVENIJA – Iz slovenskih kazenskih evidenc je bilo v zadnjih desetih letih izbrisanih kar 363 obsodb za spolna kazniva dejanja nad mladoletniki. Za trenutek se ustavimo: kaj to pravzaprav pomeni za zaščito otrok v naši družbi? Je res mogoče, da pravni sistem raje poskrbi za “rehabilitacijo” storilcev kot za občutek varnosti med najranljivejšimi?

Zakon, ki ščiti ali zakriva?

Slovenija je, tako kot večina evropskih držav, vzpostavila sistem kazenskih evidenc, kjer so zabeležene obsodbe za kazniva dejanja. Vendar obstaja pravna luknja – ali bi ji raje rekli tunel? – skozi katero se določene obsodbe po določenem času preprosto izbrišejo. Da, prav ste prebrali. Posilstva, spolne zlorabe otrok, razpečevanje otroške pornografije – vse to lahko izgine iz uradnih evidenc, kot da se nikoli ni zgodilo.

Kaj pa ostane? Posebna evidenca izbrisanih obsodb, dostopna le izbranim institucijam, kot so šole in vrtci. Z drugimi besedami: če ste nekdanji storilec spolnega kaznivega dejanja in ne kandidirate za delo v vrtcu, je vaše potrdilo o nekaznovanosti prav tako čisto kot sneg na vrhu Triglava sredi januarja.

Prost lov na mladoletne deklice in dečke.
Le od kod je prišla ideja, LGBT?https://t.co/tzYvEnprmX

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) December 5, 2024

Sistem, ki varuje storilce?

Na prvi pogled se zakon morda zdi logičen. Ministrstvo za pravosodje poudarja, da so izbrisi urejeni skladno z zakonom in omogočajo obsojencem reintegracijo v družbo. “Ministrstvo ugotavlja stek pogojev iz 82. člena KZ-1 in nato uradno izbriše obsodbo,” pravijo na ministrstvu (poroča Delo).

Toda, ali so pri spolnih kaznivih dejanjih, ki pogosto puščajo globoke psihološke brazgotine na žrtvah in celotni skupnosti, takšne varovalke dovolj? Ali lahko enostavno rečemo, da je storilec “odplačal svoj dolg družbi” in mu pustimo, da se zlije z okolico, brez kakršnekoli oznake? Primerjava z drugimi kaznivimi dejanji, kot so kraje ali goljufije, se zdi skoraj groteskna.

Mozaik 2024: Primer, ki bi moral odpreti oči

Kriminalistična preiskava Mozaik 2024 je razkrila srhljive podrobnosti o razširjanju otroške pornografije. Med osumljenimi je bil tudi moški s Krasa, za katerega obstajajo neuradne informacije, da gre za povratnika. Policija zaradi varstva osebnih podatkov tega ni potrdila, a vprašanje ostaja: Kako se lahko družba zaščiti, če storilci po določenem času postanejo “nevidni”?

Šokantno je, da se lahko spolni storilci ponovno pojavijo v družbi brez kakršnekoli oznake, kar jih postavlja v enak položaj kot ljudi brez kazenske preteklosti. Kaj to pomeni za sosede, starše otrok ali skupnosti, kjer živijo? Se lahko počutijo varne?

Kako pa je drugod?

Poglejmo čez mejo. V Združenih državah Amerike obstajajo javni registri spolnih storilcev. To pomeni, da lahko kdorkoli preveri, ali v njihovi bližini živi nekdanji storilec spolnega kaznivega dejanja. Podobno velja v Veliki Britaniji, kjer so storilci dolžni obveščati policijo o svojih gibanjih.

Slovenija, nasprotno, zaupa v “rehabilitacijo”. Izbris obsodb je zasnovan kot priložnost za obsojence, da začnejo znova. Toda kako to deluje pri kaznivih dejanjih, kjer statistike kažejo na visok odstotek povratnikov? Zakaj pri kraji avtomobila velja enaka pravila kot pri spolnem nasilju nad otrokom? Logika, če ji lahko sploh rečemo tako, deluje kot paradoks.

So varovalke dovolj?

Ministrstvo trdi, da zakonodaja vsebuje ključne varovalke. Vrtci, šole in druge institucije, ki delajo z otroki, lahko zahtevajo vpogled v evidenco izbrisanih obsodb. Prav tako zakon preprečuje zaposlitev obsojencem za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Ampak bodimo iskreni: Koliko družin ima to možnost? Koliko staršev lahko preveri, ali je njihov sosed – morda celo nekdo, ki se ponuja za varstvo otrok – nekoč prestal kazen za spolno zlorabo?

Kaj lahko spremenimo?

Slovenska zakonodaja kliče po spremembah. Morda ne po ameriškem modelu javnih registrov, a zagotovo po bolj strogi regulaciji pri kaznivih dejanjih, povezanih z mladoletniki. Podaljšanje obdobij za izbris ali celo vzpostavitev posebne evidence za dolgotrajno spremljanje takšnih storilcev bi lahko bil prvi korak.

Prav tako bi bilo smiselno povečati transparentnost pri postopkih izbrisa obsodb. Trenutno je večina teh postopkov skrita pred javnostjo, kar odpira vrata za dvome in nezaupanje v sistem.

Koga ščiti zakonodaja?

Če se zazremo v številke – 363 obsojenih storilcev, ki so postali “čisti” v očeh zakonodaje –, je težko verjeti, da je pravni sistem res v službi zaščite otrok. Se res lahko počutimo varne, ko se povratniki vračajo v družbo brez omejitev?

Morda je čas, da Slovenija pogleda čez svoje meje in sprejme, da nekatera kazniva dejanja zahtevajo drugačna pravila. Navsezadnje, ali je varovanje interesov nekdanjih storilcev res pomembnejše od zaščite naših najmlajših?

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, Freepik

Na mariborski policijski upravi naj bi včeraj zaslišali fante, ki so razkrinkali “župana ene izmed ptujskih občin” – za katerega funkcionarja gre v resnici?

PTUJ – V enem od najbolj nenavadnih primerov v zadnjih časih je skupina mladoletnih fantov iz okolice Maribora pritegnila pozornost širše javnosti s provokativno in drzno potezo. Fantje so se, kot kaže, preko spleta dogovorili za srečanje z neznancem, ki so mu v komunikaciji namignili, da so stari 14 let. Moški, ki se je izkazal za župana ene izmed manjših ptujskih občin, je na srečanje kljub temu pristal, s tem pa povzročil škandal, ki zdaj odmeva v javnosti. O tem na svojem Facebook profilu piše Zmago Jelinčič Plemeniti.

Lov na plenilca, ki se je končal s ponižanjem

Moški (župan) je na srečanje prišel pripravljen – s sabo je imel steklenico žganja, lubrikant in odejo, kar nakazuje, da je bil načrt že od začetka dobro premišljen. Ko je župan prispel na dogovorjeno lokacijo, so ga fantje presenetili: slekli so ga, vzeli njegove osebne stvari, vključno z mobilnim telefonom in avtomobilom. Nato naj bi avto zaklenili in ga pustili nekaj ulic stran, ključe pa odvrgli v bližnjo reko, kar je bil dodaten udarec za ponižanega župana, ki je bil prisiljen iskati pomoč.

“Župan se je pustil prepričati, da bo prišlo do srečanja z mladoletniki, kar že samo po sebi odpira vprašanja o njegovi presoji,” menijo mnogi. Takšne akcije mladoletnikov so po eni strani nelegalne, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da se visoki uradnik sploh znajde v takšni situaciji.

Pravna dilema: Kaznovati mladostnike ali župana?

Policija je bila o incidentu obveščena, vendar je vprašanje, kako bodo obravnavali oba vidika primera – mladoletnike, ki so si drznili župana ponižati in javno razkriti, ter župana, ki se je očitno spustil v neprimerno komunikacijo z mladoletniki. Pravna stroka opozarja, da so takšne samoiniciativne akcije tvegane in lahko pripeljejo do pravnih posledic za mladoletnike, saj so s ponižanjem in odvzemom stvari prestopili meje zakonitosti.

“Če se mladostniki sami odločijo za pravico v svoje roke, tvegajo resne posledice, saj se lahko to obravnava kot napad ali rop,” opozarja pravna strokovnjakinja za kazensko pravo (poroča Dnevnik). A hkrati dodaja, da je tudi županovo ravnanje sporno, saj je s privolitvijo v srečanje z mladoletniki izkazal nezrelo in neodgovorno obnašanje.

Dogodek je v slovenski javnosti sprožil burne reakcije. Nekateri podpirajo mladostnike, saj menijo, da so s tem, ko so javno razkrinkali župana, pomagali zaščititi mladoletnike pred potencialnim plenilcem. Drugi opozarjajo, da gre za nevarno prakso, kjer se pravica jemlje v lastne roke in ki lahko vodi do dodatnih neprijetnih posledic za vpletene.

“Ko organi pregona ne ukrepajo dovolj hitro, so ljudje prisiljeni ukrepati sami,” je komentiral eden od uporabnikov družbenih omrežij, ki podpira dejanje mladostnikov. Po mnenju nekaterih je celotna situacija dokaz, da je slovenski pravosodni sistem premalo učinkovit pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj in da ne zagotavlja ustrezne zaščite mladoletnikom.

Statistika primerov spolnih zlorab in zakonodaja v Sloveniji

Primer spolne zlorabe mladoletnikov odpira širša vprašanja o zaščiti otrok v Sloveniji. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji vsako leto obravnavajo več kot sto primerov spolne zlorabe mladoletnikov, vendar so kazni pogosto mile. Leta 2022 je bilo po podatkih Statističnega urada RS prijavljenih 185 primerov, vendar se večina teh primerov konča s pogojnimi kaznimi ali kaznimi, ki nimajo dolgoročnega odvračalnega učinka.

V nekaterih državah imajo registracijo spolnih prestopnikov, kar omogoča lažje sledenje in nadzor nad storilci. Na primer, v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji so podatki o spolnih prestopnikih dostopni javnosti, kar daje staršem večjo moč in večje možnosti za zaščito otrok (poroča The Guardian).

Kdo bo nosil posledice?

Incident z županom in mladostniki postavlja pomembna vprašanja o tem, kako se Slovenija spopada s težavami, povezanimi z zaščito mladoletnikov. Mladostniki so morda delovali z dobrimi nameni, a so si s samostojno akcijo morda nakopali resne pravne težave. Po drugi strani pa dejstvo, da je visoki uradnik pristal na srečanje z domnevnimi mladoletniki, odpira razpravo o moralnih in etičnih standardih javnih oseb.

Dogodek bi lahko bil priložnost, da Slovenija razmisli o tem, kako izboljšati zaščito otrok pred spolnimi plenilci in hkrati zagotoviti, da se pravica ne izvaja na lastno pest. Ali bo župan odgovarjal za svoja dejanja? In ali bodo mladostniki obsojeni zaradi svoje provokativne poteze? Pravičnost se bo verjetno izkazala šele na sodišču.

Napisal: N. Z.

Vir: FB

Allison Schardin (39) bo razsodbo izvedela januarja 2025. Priznala je, da je zapeljala dva 15-letnika, ki ju je izkoristila, tretji pa je medtem opazoval. To je storila, ko je bila na počitnicah z možem in otrokoma.

Sodili so ji zaradi spolnega delikta 3. stopnje, spolnega odnosa z mladoletno osebo, za kar lahko v zvezni državi Minnesota dobijo do 5 let zapora. A ker je vse priznala in se poravnala, tožilci ne bodo zahtevali več kot osem mesecev zapora. Bo pa vpisana v evidenco storilcev kaznivih dejanj.

Srečanje v hotelskem jacuzziju

‘Plenilka’ se je s 15-letnikoma srečala v hotelskem jacuzziju. Fantje so potovali s hokejsko ekipo in se vračali v Kolorado. Začela se je pogovarjati z njimi, nato pa se je sprla z možem, ki ji je rekel: ‘Če ne greš ven iz tega jacuzzija in greš gor v sobo, sva končala!’ Stopila je iz jacuzzija, a si je pred tem izmenjala stike s fanti. Prišla je v njuno sobo in jima povedala, da sta zelo mlada, tako zelo, da jima je lahko mama. Potem pa ju je vodila k spolnim dejanjem, medtem ko je tretji fant opazoval, piše v obtožnici.

Ko jo je zagledal na postelji je zmrznil.

”Imate 38-letno žensko, ki leži v vaši postelji, ali ne želite narediti česa več?” je po poročanju medijev menda rekla dečku, ki je v svojem pričanju povedal, da je v tistem trenutku, ko jo je zagledal na postelji, zmrznil. Fantje so še povedali, da jim je mama iz Minnesote sledila in jih silila k igri. Pravijo, da je bilo malo grozljivo. Ko sta se vrnila v Kolorado, jih je ponovno kontaktirala in jima rekla, naj o tem nikomur ne povedo.

Kazni v Minnesoti so stroge

V Minnesoti, kot tudi v drugih zveznih državah ZDA, je kazen za spolne zlorabe otrok (vključno s pedofilijo) zelo stroga. Zakoni se razlikujejo glede na naravo kaznivega dejanja, starost žrtve, prejšnje kazenske evidence in druge dejavnike. V splošnem se kazni za kazniva dejanja spolne zlorabe otrok v Minnesoti gibljejo od večletnih zapornih kazni do dosmrtnega zapora v najhujših primerih.

Kazen za spolne zlorabe otrok (vključno s posilstvom, spolnim napadom, izkoriščanjem ali pornografijo) je pogosto razdeljena na stopnje, pri čemer je prva stopnja najhujša: spolni napad prve stopnje (vključuje hudo zlorabo otrok mlajših od 13 let ali primere nasilnega spolnega napada. Za to dejanje lahko kazen znaša od 12 let do dosmrtnega zapora); spolni napad druge stopnje (vključuje prisilne spolne stike ali spolne zlorabe, kjer je storilec v poziciji moči nad žrtvijo. Kazni se gibljejo od 7 do 25 let zapora); spolni napad tretje stopnje: običajno vključuje spolni stik z mladoletnikom (starejšim od 13 let, a mlajšim od 16 let). Kazni se lahko gibljejo od 5 do 15 let zapora).

Poleg zapornih kazni morajo storilci pogosto registrirati kot spolni prestopniki in se podvržejo nadzoru po izpustitvi iz zapora, kar lahko vključuje omejitve glede bivanja in stikov z mladoletniki. Te kazni lahko variirajo glede na okoliščine primera, in pogosto vključujejo dodatne ukrepe, kot so zdravljenje, nadzorni programi po prestani kazni, ter obvezna registracija v registru spolnih prestopnikov.

su; Foto: Facebook