Na območju Lesc je močan pok odjeknil nekaj pred 22.30 uro in v trenutku razburkal sicer miren večer. Neznani storilec je uporabil eksplozivno sredstvo, ki je povzročilo škodo na stanovanjskem objektu v vrednosti približno 10.000 evrov. Čeprav ni bilo poškodb, so posledice tega dejanja globoko zarezale v občutek varnosti prebivalcev. Kaj se dogaja z našo družbo?

Eksplozija, ki je prebudila vprašanja

Kaj bi lahko gnalo nekoga k temu, da v mirni soseski sproži eksplozijo? Dogodek, ki je po besedah krajanov zaznamoval noč z odmevom, ki je spominjal na vojne čase, ni pustil le fizične škode, temveč tudi psihološki pečat. Po prvih informacijah naj bi šlo za močnejšo obliko pirotehnike – sredstvo, ki je prepovedano, a še vedno pogosto kroži po rokah.

Lokalni prebivalci, ki so do sedaj Lesce dojemali kot varen kraj, so zaskrbljeni. Nekateri ugibajo, ali gre za osamljeno dejanje vandalizma ali morda za opozorilo z globljim motivom. Policija je ob obravnavi primera podala previdne izjave in opozorila, da incident preiskujejo kot kaznivo dejanje zoper splošno varnost ljudi in premoženja.

Serija kriminalnih dejanj – naključje ali povezava?

Eksplozija v Lescah je sicer najbolj izstopala, vendar je bila le ena izmed večih dogodkov, ki so v zadnjih 24 urah zaposlovali gorenjske policiste. Serija vlomov, med katerimi so bili tarča tako stanovanjski objekti kot avtomobili in celo avtomati za prodajo izdelkov, kaže na porast kriminalnih dejanj, ki so morda posledica širših družbenih problemov.

Najbolj izstopajo naslednji primeri:

• Vlom v stanovanje v Kranju: Storilec je z lomljenjem ključavnice nasilno vstopil in ukradel denar.
• Tatvina goriva na Jesenicah: Odtujeno je bilo gorivo iz dveh delovnih strojev – dejanje, ki spominja na čase dragih goriv in naraščajočih stroškov.
• Poškodba avtomatov: Tržiški in kranjski policisti so obravnavali primere vloma v avtomate za prodajo jajc in jogurtov. Se vam to zdi bizarno? A ne gre le za krajo gotovine, temveč za uničevanje premoženja, ki je že tako redkost v kmetijstvu.

Požari, prometne nesreče in nešteto vprašanj

Čeprav požari dimnikov v Begunjah in Tržiču nista povzročila večje škode, oba dogodka odsevata pomembno vprašanje – ali ljudje dovolj poskrbimo za vzdrževanje svojih domov, ali nas zanemarljive naloge lahko drago stanejo? Gasilci so požare pogasili hitro, vendar bi ob drugačnem razpletu lahko šlo za tragedijo.

Prav tako prometne nesreče – ena celo s telesnimi poškodbami – opominjajo, kako malo je treba, da se vsakdanja rutina spremeni v nesrečo. V zadnjem času se zdi, da so ceste bolj nevarne kot kdaj koli prej, kar vodi v vprašanja o varnosti in spoštovanju prometnih pravil.

Ali so dogodki, ki jih obravnavajo policisti, le posamezni primeri, ali pa nakazujejo na globlje spremembe v naši skupnosti? Dejstvo, da so cilji vse bolj “nenavadni” – avtomati za prodajo izdelkov, rezervoarji delovnih strojev – kaže na stopnjo obupa ali drznosti storilcev. Po drugi strani eksplozija v Lescah vzbuja vprašanja o širšem občutku negotovosti.

Policija ostaja na preži, prebivalci pa se sprašujejo – ali je to zgolj vrhunec ledene gore? Če ste opazili karkoli sumljivega, je zdaj čas, da stopite naprej. Pokličite 113 in pomagajte zavarovati našo skupnost.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Kranj, Pexels (fotografija je simbolična)

SLOVENIJA – Poškodbe zaradi pirotehnike zaznamovale predvsem mladoletnike: izgubljene roke, slepota in nepopravljive življenjske posledice

Ko se dim prazničnih ognjemetov razkadi, pogosto ostanejo zgolj grenki spomini – ali pa še huje, trajne posledice, ki jih ni mogoče izbrisati. Kljub letom opozoril, številnim preventivnim akcijam in zakonodajnim omejitvam, ki naj bi državljane odvrnile od nepremišljenega ravnanja s pirotehniko, je letošnje praznično obdobje znova prineslo številke, ki jim ne bi smeli gledati skozi prste: 11 telesnih poškodb, tri izjemno hude, in kar 6.049 zaseženih kosov pirotehnike.

Mladi in pirotehnika: recept za katastrofo?

Med božično-novoletnimi prazniki so policisti evidentirali 120 kršitev na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Kar je pri tem najbolj skrb vzbujajoče? Da so bili v 115 primerih kršitelji mladoletniki. Čeprav bi si želeli verjeti, da je šlo zgolj za nevednost ali nepremišljenost, številke kažejo drugačno sliko.

Sebastian Mohorič, vodja Sektorja splošne policije, je na novinarski konferenci izpostavil še en nevaren trend: nakup pirotehnike prek spleta ter njeno predelavo. “Prepovedani pirotehnični izdelki in njihova predelava so največji vir nevarnosti. Nepravilna uporaba dovoljenih izdelkov sicer povzroča manj poškodb, vendar je letos opaziti trend vse hujših posledic,” je dejal Mohorič. Se sprašujete, zakaj bi nekdo predeloval pirotehniko? Preprosto – ker prepovedano ali doma izdelano eksplozivno sredstvo obljublja večjo moč, večje eksplozije, več adrenalina. Cena za to? Včasih roka, včasih oko – včasih oboje.

piro1

pirotehnika1

pirotehnikaLogatec

Tragične posledice: ko igra postane trajna travma

Če statistika zgoraj ni dovolj zgovorna, naj vas prepričajo primeri, ki jih je na konferenci predstavil Uroš Tominc, dr. med., vodja Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana. Od štirih obravnavanih poškodovancev, ki so bili vsi mlajši od 15 let, so trije utrpeli trajne poškodbe, ki jim bodo za vedno zaznamovale življenje:

• Dva sta izgubila roke – vse prste in dlan. Ne bo več prijemanja, ne bo več igranja z vrstniki, morda tudi ne več igranja video iger – nečesa, kar za mnoge otroke predstavlja del vsakdanjega življenja.
• Eden ima hude poškodbe obraza in glave ter bo najverjetneje slep na eno oko.

“Otroci in mladostniki so zaradi svoje starosti in neizkušenosti še posebej ranljiva skupina. Njihove poškodbe niso zgolj fizične, temveč pustijo tudi globoke psihološke posledice,” je s trpkim tonom poudaril Tominc. Kaj to pomeni v praksi? Dolgotrajne rehabilitacije, stigmo med vrstniki, občutek drugačnosti – in neizogibno vprašanje: “Zakaj ravno jaz?”

Statistika, ki razkriva neprijetno resnico

Med 1. decembrom 2024 in 3. januarjem 2025 so policisti zabeležili:

• 11 telesnih poškodb, od tega tri hude in osem lažjih.
• 6.049 zaseženih pirotehničnih izdelkov.
• 20 primerov poškodovanja premoženja – požari na zabojnikih za smeti, avtomobilih in stavbah. Ena od teh nesreč je povzročila za 25.000 evrov škode, ko se je požar razširil z zabojnika na ostrešje stavbe.

V teh primerih ni šlo za naključja, temveč za objestnost in brezbrižnost. Eden od incidentov je bil posledica prevrnjene baterije z raketami, ki je povzročila požar na hiši in avtomobilu. Strošek za nekaj sekund “zabave”? Deset tisoč evrov in uničena lastnina.

Pirotehnika – ne zabava, ampak opozorilo

Ko pomislite na pirotehniko, morda vidite bleščeče barve in slišite bučne eksplozije, ki so simbol veselja. Toda za mnoge postane le simbol izgube in obžalovanja. Kot je opozoril dr. Tominc: “Pirotehnika ni igrača. Čeprav je namenjena zabavi, lahko povzroči trajne posledice.”

Če ob tem pomislimo še na okoljski vidik – onesnaženje zraka, odpadke in škodo za živali – se zdi, da je cena za nekaj minut spektakla preprosto previsoka. Ali je res vredno?

Kaj lahko storimo?

Zmanjšanje poškodb ne leži zgolj na plečih zakonodaje ali policije. Starši, učitelji in mentorji imajo ključno vlogo pri ozaveščanju mladih. Prav tako lahko skupnost – bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek lokalnih iniciativ – doseže, da mladi ne bodo več gledali na eksplozije kot na nekaj zabavnega, ampak kot na opozorilo.

Dokler bomo pirotehniko videli kot del praznovanj, bo potrebna stalna opozorila. Ker nekaj sekund veselja nikoli ne sme stati cene, ki jo plačujejo otroci – včasih z življenjem. Pirotehnika ni le nevarna, je opomin.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Ljubljana

TRAGIČNA NESREČA NA ŽALSKEM: Mladoletnik zaradi eksplozije pirotehnike utrpel hude poškodbe

GRIŽE – V senci prazničnih lučk in praznovanj je na območju Griž odjeknila zgodba, ki bi lahko služila kot svarilo vsem tistim, ki podcenjujejo nevarnosti pirotehnike. Mladoletni fant je ob nevarnem eksperimentiranju s signalnimi raketami utrpel hude poškodbe roke – dogodek, ki bo za vedno pustil pečat na njegovem življenju.

Eksplozija, ki se ne bi smela zgoditi

Slišali smo že za najstniško radovednost, ki pogosto vodi do neljubih situacij – toda tokrat se je radovednost spremenila v tragedijo. Med obiskom pri prijateljih je mladoletnik naletel na signalne rakete, ki so bile očitno shranjene brez ustreznega nadzora. Kot bi šlo za prizor iz filma, je rakete razstavil, iz njih pridobil smodnik in ga spravil v plastično embalažo. Eksperiment se je na balkonu končal z eksplozijo, ki je mladoletnika močno ranila.

Zakaj signalne rakete, ki sodijo v kategorijo P1 – pogosto oglaševane kot varnejša izbira – predstavljajo takšno tveganje? Preprosto zato, ker varnostni ukrepi niso bili upoštevani.

Kazenska ovadba za lastnika raket

Kot so sporočili iz Policijske uprave Celje, bodo lastnika signalnih raket ovadili zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Njegovo pomanjkanje odgovornosti – rakete so bile dosegljive mladoletnikom – je pravzaprav klasičen primer malomarnosti, ki se zdi na videz neškodljiva, dokler se ne zgodi nekaj tako grozljivega.

Pirotehnika: Zakaj je kljub omejitvam še vedno dostopna in tako nevarna?

Policija že leta opozarja na tveganja, povezana s pirotehničnimi izdelki, a kljub temu zgodbe, kot je ta, ne izginejo. Signalne rakete P1, katerih prodaja je dovoljena le odraslim, so sicer namenjene varni uporabi – ampak kaj se zgodi, ko varnost zamenja naivnost? Ali je res tako težko razumeti, da predelava pirotehnike ni le “igranje z ognjem”, ampak nekaj, kar lahko postane vprašanje življenja in smrti?

Lokalni podatki kažejo na zaskrbljujoče trende

V času praznikov so na območju Policijske uprave Celje zabeležili več kot 200 primerov zasega prepovedane pirotehnike. Med njimi je bilo največ signalnih raket in petard – izdelkov, ki bi lahko mirno ostali na policah trgovin, če bi ljudje le razumeli tveganja. Še bolj zaskrbljujoče? V nekaterih primerih so ravno starši, ki bi morali biti vzor in zaščitniki, omogočili dostop do teh nevarnih predmetov.

Stroge sankcije, ki očitno ne zaležejo

Čeprav zakonodaja predvideva visoke denarne kazni – od 400 do 1.200 evrov – in odvzem prepovedanih izdelkov, se zdi, da je ta preventiva za nekatere ljudi bolj nepomembna kot pozabljena novoletna zaobljuba. A ne gre zgolj za kazni. Gre za razumevanje, da vsaka taka nesreča nosi s seboj zgodbo, ki se ne pozabi zlahka.

Varnost pirotehnike: Miti in resničnost

Mnogi pirotehnične izdelke dojemajo kot simbol prazničnega veselja, a za vsakim ognjemetom se skriva potencialna nevarnost. Mladoletnikova nesreča v Grižah je le ena izmed mnogih, ki so rezultat pomanjkanja odgovornosti in razumevanja, kako nevarna je lahko uporaba teh izdelkov. Policisti zato znova pozivajo: kupujte le preverjene izdelke, izogibajte se tržnicam in spletnih prodajalcem dvomljivega slovesa, predvsem pa ohranite zdravo mero previdnosti.

Svarilo, ki bi ga morali slišati vsi

“Ali res potrebujemo še več primerov, kot je ta, da se naučimo lekcije?” bi se vprašal vsak, ki vidi posledice takšnih dogodkov. Vsaka poškodba, ki jo povzroči pirotehnika, je opomnik, da so prazniki čas za veselje – ne pa za tragedije, ki se jih ne da izbrisati.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Celje

Ko je ura odbila polnoč in so se slovenska mesta razsvetlila v barvah novoletnih ognjemetov, je bilo vzdušje praznično – a le na prvi pogled. Za vsako eksplozijo pirotehničnega sredstva, za vsak ognjemet, ki je razsvetlil nočno nebo, se je v ozračje sprostila množica trdih delcev, ki so dobesedno zastrupili zrak, ki ga dihamo.

140 mikrogramov na kubični meter – kaj to pomeni za Ljubljančane?

V prestolnici, kjer je kljub megli z Ljubljanskega gradu nebo osvetlil tradicionalni ognjemet, so bile koncentracije delcev PM10 med 1. in 2. uro zjutraj izjemno visoke. Če je mejna vrednost teh delcev 50 µg/m³, je Ljubljana novo leto pričakala s kar 140 µg/m³. To pomeni, da so prebivalci v eni uri vdihnili večkrat več škodljivih snovi, kot bi jih smeli čez celoten dan.

A Ljubljana ni bila najhuje prizadeta. Celje in Črnomelj sta dosegla še bolj alarmantne vrednosti – okoli 200 µg/m³. To so ravni, ki resno ogrožajo zdravje, zlasti pri občutljivih skupinah, kot so otroci, starejši in ljudje z boleznimi dihal.

Temperaturni obrat – nevidni sovražnik

Posebna težava letošnjega praznovanja je bila prisotnost temperaturnega obrata, ki deluje kot nevidna “pokrovka” nad mestom. Namesto da bi se zrak dvigal in mešal z višjimi plastmi ozračja, je ostal ujet v nižinah. To pomeni, da so vsi delci, sproščeni ob uporabi pirotehnike, ostali na mestnih ulicah, kjer so jih prebivalci vdihovali še ure po koncu praznovanja.

Meteorologi napovedujejo, da bo jugozahodni veter čez dan izboljšal razmere, a to ne pomeni, da bodo posledice za zdravje izginile. Tovrstna izpostavljenost lahko sproži akutne težave, kot so draženje oči, nosu in grla, pa tudi dolgotrajnejše posledice, kot so bolezni dihal in srca.

Ekološki ognjemeti: resnično boljši?

Ljubljanska občina je letos poudarila, da je njihov ognjemet “ekološki”, saj so izstrelki narejeni iz razgradljivih materialov. Toda, kot opozarjajo okoljevarstveniki, težava ni le v materialih izstrelkov, temveč tudi v težkih kovinah, ki se uporabljajo za ustvarjanje barvnih učinkov. Te kovine – aluminij, barij, stroncij – ostanejo v zraku in imajo dokazano škodljive učinke na zdravje.

Alternativni načini praznovanja?

Čeprav ognjemeti veljajo za simbol praznovanja, se vse več mest po svetu odloča za bolj trajnostne rešitve. V Avstraliji so na primer začeli uvajati laserske in dronske svetlobne šove, ki ne ustvarjajo škodljivih emisij, hkrati pa so vizualno enako spektakularni. Zakaj se temu ne bi pridružila tudi Slovenija?

Na ljubljanski občini so do zdaj zavračali idejo o opustitvi ognjemetov, saj menijo, da ti simbolizirajo povezovanje ljudi in kulturno dediščino. A vprašanje ostaja: je to povezovanje res vredno dolgoročnih posledic za zdravje in okolje?

Kaj lahko storimo sami?

Poleg pozivov občinam in državi k strožjim omejitvam uporabe pirotehnike lahko posamezniki prispevamo z ozaveščanjem in zmanjšanjem osebne uporabe tovrstnih sredstev. Na dneve, ko je zrak izrazito onesnažen, se priporoča zmanjšanje aktivnosti na prostem, zlasti za občutljive skupine. Poleg tega lahko z uporabo zaščitnih mask, ki filtrirajo PM delce, zmanjšamo škodljive vplive na zdravje.

Prihodnost brez dima in prahu

Novo leto bi moralo simbolizirati svež začetek, a ko pogledamo na kakovost zraka v prvih urah leta 2025, se zdi, da smo začeli z bremenom preteklosti. Če si želimo bolj zdrave prihodnosti, je morda čas, da pretehtamo svoje navade in poiščemo rešitve, ki bodo praznovanja naredile prijazna do ljudi in okolja.

Napisal: E. K.

Vir: Agencija za okolje, Freepik

Ko je premier Robert Golob na silvestrovo objavil fotografijo, na kateri z nasmehom pozira skupaj s svojo srčno izbranko Tino Gaber, se verjetno ni zavedal, kako močan odziv bo sprožil. Njegov zapis, poln toplih želja za novo leto, je zvenel kot običajna novoletna čestitka: “Na najdaljšo noč v letu vam želiva miru, topline in nepozabnih trenutkov. Naj se leto 2025 začne odgovorno in varno ter naj bo polno lepih zgodb in skupnih uspehov.” A pod fotografijo, posneto v središču Ljubljane, se je razvila prava spletna drama.

700 komentarjev in en, ki izstopa

Objava je v nekaj urah zbrala več kot 700 komentarjev. Del njih je izražal podporo premierju in Gabrovi, kot je zapisal eden izmed uporabnikov: “Hvala g. predsednik, tudi vama želim veliko zdravja in sreče!” Po drugi strani so se pojavili pričakovani politični očitki, kot je zapis občinskega odbora SDS Vransko: “Naj bo to leto vašega odstopa!”

Toda največ pozornosti je požel komentar, ki je tematiko miru obrnil na povsem drugačen način. Uporabnik je opozoril na pomanjkanje miru za živali, ki ga povzroča uporaba pirotehnike. “Miru ni, sploh za živali, ker njihovi ljubitelji v vladi nimajo poguma, da bi prepovedali ognjemete in odločno sankcionirali drhal, ki si na račun šibkejših, poleg živali so to tudi skupine ljudi, starejši, tisti z duševnimi težavami, okrog novega leta vzame pravico, da zavzamejo ulice in si s poki olajšajo svoje ege.” Komentar je prejel več kot 100 všečkov in sprožil razpravo o tem, ali vlada res dela dovolj za zaščito ranljivih skupin.

Pirotehnika: praznična tradicija ali nepotrebno nasilje?

Vprašanje uporabe pirotehnike je že dolga leta vroča tema v Sloveniji. Na eni strani so tisti, ki zagovarjajo tradicijo ognjemetov kot simbol prazničnega vzdušja, na drugi strani pa so zagovorniki pravic živali in varstva okolja, ki opozarjajo na škodljive posledice. Med temi je tudi Tina Gaber, ki je v preteklosti večkrat pozvala k omejitvi uporabe pirotehnike.

Vlada je v preteklih letih uvedla določene omejitve glede prodaje in uporabe pirotehnike, a popolne prepovedi še vedno ni. Medtem ko so mnogi občani prepričani, da bi prepoved ognjemetov pomenila korak naprej k bolj odgovornemu ravnanju z okoljem in zaščiti živali, drugi opozarjajo, da bi takšen ukrep posegal v praznični duh.

Golob in Gabrova – močan par ali tarča kritik?

Fotografija Goloba in Gabrove je razkrila več kot le njuno povezanost. Prikazuje tudi, kako močno razdeljena je slovenska javnost glede ključnih vprašanj, ki presegajo politiko – vprašanj, ki zadevajo naše vsakdanje življenje, odnose in vrednote.

Na eni strani so oboževalci, ki v njiju vidijo simbol sodobne, povezane Slovenije. Na drugi strani pa so tisti, ki premierju očitajo neodločnost in neučinkovitost, še posebej pri vprašanjih, kot je ravnanje z ognjemeti. »Najprej se osredotočimo na stvari, ki jih lahko spremenimo tukaj in zdaj – zaščita živali je ena od teh stvari,« je zapisal eden od uporabnikov.

Analiza javnega odziva

Dogodek odraža širši trend v politiki in družbi. V času, ko so politiki bolj kot kadarkoli prej izpostavljeni javnim mnenjem na družbenih omrežjih, tudi na videz preprosta objava hitro postane poligon za izražanje nezadovoljstva ali podpore. Objava Goloba in Gabrove je postala simbol razprav, ki presegajo en dogodek – govori o tem, kakšno družbo si želimo in kakšna naj bo vloga naših voditeljev v njej.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Praznični čas je tisti, ki se ga večina veseli – vonj po kuhanem vinu, sijaj lučk in topel objem domačega vzdušja. A za nekatere je december tudi čas nemira, strahu in bolečine. Ste kdaj pomislili, kaj glasni poki pomenijo za vašega psa, mačko ali celo divjo srno, ki panično beži pred neznanim hrupom? Tina Gaber, ena izmed najbolj prepoznavnih glasov za pravice živali v Sloveniji, je na Instagramu brez ovinkarjenja spregovorila o temi, ki jo mnogi še vedno podcenjujejo – uporabi petard. In to v času, ko se te, kljub zakonski prepovedi, še vedno znajdejo v rokah premnogih.

Petarde: Zakonsko prepovedane, a še vedno prisotne

Slovenija ima enega izmed najstrožjih zakonov na področju pirotehnike v Evropi. Prodaja, posest in uporaba petard so prepovedane, ne glede na letni čas. A kljub temu poki v decembru preplavijo mestne ulice in vasi, kot da zakonodaja ne obstaja. Kakšne so kazni? Fizične osebe lahko pričakujejo globe od 400 do 1.200 evrov, pravne osebe pa še višje kazni. Toda, ali je to dovolj? Statistike kažejo, da se prepoved pogosto krši – ali zaradi ignorance ali prepričanja, da je to »del prazničnega vzdušja«.

Zakaj so petarde tako nevarne?

Uporaba petard ni zgolj vprašanje zakonodaje – gre za vprašanje varnosti, zdravja in etike. Vsako leto slovenske urgence obravnavajo več deset poškodb, povezanih s pirotehniko, od opekline do trajne invalidnosti. Ena napačna poteza – trenutek nepazljivosti – in pok lahko pomeni izgubo prstov ali vida. Še huje, ti poki močno prizadenejo tudi najranljivejše: otroke, starejše in bolnike, ki pogosto doživijo napade panike ali celo poslabšanje zdravstvenega stanja.

Kaj pa živali?

Tina Gaber je v svojem čustvenem nagovoru poudarila, kako močno petarde vplivajo na živali. Psi se v paničnem strahu zatečejo v kot, tresoč in v šoku, mačke lahko pobegnejo iz hiše in se izgubijo, divje živali pa bežijo do izčrpanosti, kar lahko vodi celo v smrt. »Prazniki naj bodo veseli, ne stresni – tako za ljudi kot za živali,« je zapisala Gabrova in dodala, da glasni poki niso »nujni del prazničnega vzdušja«.

Kultura pokanja: Kako smo prišli do sem?

Pokanje petard ima globoke korenine v praznovanjih – od novoletnih praznikov do porok in celo rojstnih dni. A zakaj je glasen hrup postal sinonim za veselje? Psihologi opozarjajo, da gre pogosto za privzeto družbeno navado, ki nima pravega pomena. Zakaj si praznikov ne predstavljamo brez uničujočega pokanja? Ali smo res tako navezani na hrup, da spregledamo škodo, ki jo povzročamo?

Rešitve za tišje praznike

Rešitev ni zgolj v kaznovanju, temveč tudi v ozaveščanju in iskanju alternativ. LED svetlobne predstave, družinska praznovanja ob svečah, glasba in tradicionalni ognjemeti – vse to lahko ustvari praznično vzdušje brez trpljenja in nevarnosti. Tina Gaber spodbuja ljudi, naj se vprašajo: »Kaj želimo zapustiti prihodnjim generacijam – kulturo glasnega pokanja ali mirne in vesele praznike, kjer se lahko vsi počutimo varne?«

Je vredno tvegati?

Petarde so nezakonite, nevarne in nepotrebne. A kljub temu se njihova uporaba nadaljuje – zakaj? Vsak posameznik ima možnost, da izbere drugačen način praznovanja, način, ki spoštuje zakon, varuje zdravje in daje prednost sožitju z naravo. Kot pravi Tina Gaber: »Naj bo novo leto čas veselja in miru – ne tragedij in strahu.«

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Tudi vodja urgentnega centra je za Siol povedal, da bodo posledice poškodb pri dečku žal trajne. 

LJUBLJANA – „Po doslej znanih podatkih se je družba otrok nahajala na igrišču. Eden od njih je uporabil pirotehniko. Sprva ni delovala, potem pa je počila, ko jo je otrok držal v roki. Pirotehnika je otroku povzročila zelo hude poškodbe po telesu: predvsem po rokah in obrazu. Otroku je prvo nujno pomoč takoj nudil občan, ki je opazil dogodek, nato so skupaj s policisti ustavili najhujše krvavitve, potem pa ga predali v oskrbo reševalcem. Policisti vse okoliščine in poreklo pirotehnike še preiskujejo,“ je Klemen Izda iz sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana je v izjavi za javnost, prenašala jo je Slovenska tiskovna agencija, opisal nekaj podrobnosti včerajšnjega dogodka, ko jo je v Fužinah v Ljubljani skupil 13-letni fant.

Znana stopnja poškodb

Tudi vodja urgentnega centra je za Siol povedal, da bodo posledice poškodb pri dečku žal trajne.  “Če nas je statistika do včerajšnjega dne razveseljevala, saj nismo imeli primera poškodbe zaradi pirotehnike, pa smo v ponedeljek obravnavali dečka z zelo hudimi poškodbami,” je v izjavi za javnost povedal vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc. Deček je utrpel hude poškodbe roke, trebuha in obraza.

“Zato bi pred današnjim večerom ponovno pozval vse, zlasti starše in skrbnike, naj se pogovorijo s svojimi otroki o pirotehničnih sredstvih in tudi sami razmislijo o njihovi uporabi. Poškodbe lahko človeka zaznamujejo za vse življenje, še huje je, če gre za mlado osebo,“ je še enkrat poudaril Tominc, ki je potrdil, da je stanje dečka stabilna, ostaja v bolnišnici.

Je pa to bila prva letošnja hujša nesreča s pirotehniko.

Takole so o nesreči sinoči poročali ljubljanski policisti:

„Policisti smo bili danes v popoldanskem času obveščeni o poškodbah s pirotehniko na območju Policijske postaje Ljubljana Moste. Po doslej znanih podatkih se je družba otrok nahajala na igrišču, pri tem pa je eden  izmed njih uporabil pirotehniko, ki najprej ni delovala, nato pa je počila, ko jo je otrok držal v roki. Pirotehnika je otroku povzročila zelo hude poškodbe po celotnem telesu, predvsem po rokah in obrazu. Otroku je takoj nujno pomoč nudil občan, ki je opazil dogodek, nato pa so skupaj s policisti otroku zaustavili najhujše krvavitve in ga predali v oskrbo reševalcem. Policisti vse okoliščine dogodka in izvor pirotehnike še preverjajo in bodo o vseh okoliščinah obveščali pristojno državno tožilstvo,“ so sinoči nekaj po 18. uri sporočili s PU Ljubljana.

Policija svetuje in opozarja

V policiji uporabo pirotehnike odsvetujejo. Če se temu ne morete upreti, pa jo uporabljajte vsaj varno in uvidevno. Torej tako, da to drugih ne moti in ne ogroža, ter ob upoštevanju vseh zakonskih omejitev. Neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov je težava vseh, zato starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje prosijo, naj opozarjajo na nevarnosti in možne posledice.

Policija se vsako leto znova srečuje s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščajo uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), čeprav je prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedana.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona STA

V majhnem naselju Škrilje pri Kureščku je konec decembra nastopil trenutek, ki je domačinom dal veliko misliti. Pred eno od hiš se je pojavil ris – simbol tihe in plahosti narave, ki se redko pokaže pred človekom. Žival je delovala prestrašeno, a vidno zdravo, nato pa po približno pol ure mirno odšla nazaj proti gozdu. Kaj je ris počel tako blizu ljudi? Je morda iskal zavetje pred pokanjem pirotehnike, ki se ob prazničnih dneh neizogibno razlega po slovenskih krajih?

Nepričakovani obisk narave pred domačim pragom

Eden od domačinov je opisal srečanje, ki bi ga zavidal marsikateri ljubitelj narave: »Stal sem tri metre stran. Ris je bil popolnoma miren, videti zdrav in čisto tih.« Žival, ki je običajno nočna in zelo plaha, je s svojo prisotnostjo presenetila krajane. Še posebej pa je presenetljivo, da se je pustila fotografirati in dovolila bližino ljudi, kar kaže na nekaj nenavadnega v njenem vedenju.

Domačini so hitro začeli iskati razlage. Po njihovih besedah so bili pred tem v okolici slišati glasni poki petard in drugih pirotehničnih sredstev. Ali je ris, ki je po naravi samotarska in previdna žival, utrpel stres zaradi pokanja? Zdi se, da je to najbolj verjetna razlaga.

Pirotehnika – začasno veselje, trajne posledice

Pirotehnika že dolgo buri duhove – nekateri jo vidijo kot praznično tradicijo, medtem ko drugi opozarjajo na njene negativne posledice. Glasni poki in svetlobni učinki imajo na živali bistveno močnejši vpliv kot na ljudi. Za divje živali, katerih sluh je pogosto večkrat bolj občutljiv kot človeški, pok petarde pomeni eksplozijo strahu in panike.

Risi, volkovi, medvedi, srne, ptice – vse te živali živijo v okolju, ki je običajno tiho in predvidljivo. Nenadni glasni zvoki jih lahko preženejo s teritorija, povzročijo dezorientacijo in motijo naravne vzorce vedenja. Živali v paniki pogosto iščejo zavetje, tudi na območjih, kjer običajno ne bi iskale varnosti – blizu ljudi, na cestah ali celo v urbanih naseljih. Takšna nenavadna vedenja niso redkost, zlasti v zimskem času, ko je hrana redka, gibanje pa energetsko zahtevno.

Srečanje odpira vprašanja o sobivanju z naravo

Incident v Škrilju ni osamljen primer. V preteklih letih so različni dogodki, povezani s pirotehniko, sprožili podobne reakcije pri divjih živalih. Povsem možno je, da je ris, ki je zapustil svoj naravni habitat, iskal varno zatočišče pred tem, kar je zaznal kot grožnjo. Takšno vedenje odpira širša vprašanja o vplivu človekovih dejavnosti na naravno okolje.

Na drugi strani pa velja omeniti, da je ris eden redkih velikih plenilcev v Sloveniji, kjer ga poskušamo ponovno naseliti z naravovarstvenimi projekti. Srečanja, kot je bilo to v Škrilju, so opomin, da narava ni ločena od človeka, temveč se z njim prepleta.

Je rešitev v omejitvi pirotehnike?

Čeprav nekatere slovenske občine že uvajajo prepovedi uporabe pirotehnike, se te pogosto nanašajo le na določene vrste petard. Hrup in svetlobni učinki pa vseeno ostajajo, kar pomeni, da je vpliv na divje živali še vedno prisoten. V sosednjih državah, denimo v Avstriji, so uvedli strožje ukrepe za zaščito tako domačih kot divjih živali pred hrupom. Ali bi morala Slovenija slediti temu zgledu?

Narava in človek: iskanje ravnovesja

Srečanje z risom je hkrati opozorilo in priložnost. Opozorilo, da so posledice naših dejanj širše, kot si pogosto predstavljamo, in priložnost, da razmislimo o bolj trajnostnem sobivanju z naravo. Čeprav je pirotehnika za mnoge del prazničnega vzdušja, se moramo vprašati: ali je veselje, ki traja nekaj trenutkov, res vredno stresa in škode, ki jo povzroča naravi?

Kako naprej?

Dogodek v Škrilju nas spominja na občutljivo ravnovesje med človekom in naravo. Glasni poki in svetlobni efekti so za nas lahko veselje, za divje živali pa nočna mora, ki jih prisili v nenavadna in pogosto nevarna vedenja. Če želimo ohraniti bogastvo naše narave, bomo morali sprejeti bolj odgovorne odločitve – od zmanjšanja uporabe pirotehnike do večjega ozaveščanja o vplivih naših dejanj. Navsezadnje so trenutki, ko ris mirno sedi pred hišo, redkost, ki nas opominja, kako dragocena je narava, ki jo imamo tik pred vrati.

Napisal: E. K.

Vir: 24ur, Freepik

Praznični december – čas veselja, obdarovanj in toplih trenutkov z družino – ima tudi svojo temnejšo plat. Sijaj lučk in veselje otrok pogosto spremlja zvok pokanja petard, ki ga marsikdo dojema kot del prazničnega vzdušja. A pri tem se postavlja vprašanje: koliko veselja v resnici odtehta škodo, ki jo povzročijo? Med tistimi, ki opozarjajo na to problematiko, je Tina Gaber, ki je z osebno izpovedjo na družbenih omrežjih znova dvignila glas proti pirotehniki.

View this post on Instagram

A post shared by Tina Gaber (@tina_gaber)

“Decembra kot na fronti” – osebna izkušnja, ki odpira oči

Tina Gaber je s svojim zapisom in videom jasno povedala, da je bil njen odnos do petard zaznamovan že v mladosti. “Celo življenje sem živela v blokovskem naselju, kjer je bilo decembra videti kot na fronti,” je zapisala. Dodala je še zanimiv detajl: glasno pokanje ni bilo zgolj neprijetno, ampak je sprožalo pravo tekmovanje med najstniki, kdo bo izvedel drznejši podvig – od metanja petard v smetnjake do poskusov presenetiti sosede.

A Gaberjeva ni ostala le pri pritoževanju nad mladostniškim uporništvom. Vprašala se je: “Ali smo odrasli kaj drugačni?” Njeno opažanje je boleče resnično: tudi odrasli še vedno gojimo navade, za katere vemo, da so škodljive – tako za okolje kot za nas same. Od uporabe petard do drugih dejanj, ki prinašajo kratkotrajno zabavo na račun dolgoročne škode.

Pirotehnika – veselje za ene, trpljenje za druge

Pokanje petard na prvi pogled morda deluje kot nedolžna zabava. Toda za koga? Za ljudi s hišnimi ljubljenčki je december pogosto čas stresa. Psi, mačke in druge živali zaradi nenadnih in glasnih pokov pogosto doživljajo hudo tesnobo. Tudi divje živali niso izjema – petarde jih zmedejo, prestrašijo in preženejo iz njihovega naravnega okolja. Poleg tega pirotehnika vpliva tudi na ljudi: starejši, majhni otroci ali posamezniki s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) so zaradi nepričakovanih glasnih zvokov pogosto prestrašeni ali celo panični.

In tu se ne konča. Kljub temu, da so številni pirotehnični izdelki v Sloveniji že prepovedani, je njihova uporaba še vedno razširjena. Razlog? Nevednost in pomanjkljiv nadzor. Kot opozarja Gaberjeva: “Državljani pogosto ne poznamo vseh zakonov, saj so ti napisani zapleteno, poleg tega pa pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.”

Kje smo zdaj in kako naprej?

V Sloveniji je že prepovedana prodaja in uporaba določenih vrst pirotehnike, vendar se ti ukrepi pogosto ne izvajajo dosledno. Po podatkih iz poročil policije je vsako leto več primerov nezakonite uporabe pirotehnike, a kazni so redke in nadzor omejen. Čeprav država prepoveduje nekatere izdelke, jih mnogi še vedno naročajo preko spleta iz tujine, kjer so zakoni manj strogi.

Poglejmo primer Norveške, kjer je uporaba pirotehnike strogo regulirana – dovoljena je zgolj na silvestrovo in to le za določene starostne skupine. V mestih, kot je Oslo, se prebivalci raje zberejo na skupinskih dogodkih, kjer ognjemet organizirajo mestne oblasti. Bi Slovenija lahko šla po podobni poti? Gaberjeva meni, da je to edina logična smer. “Potrebujemo popolno prepoved prodaje petard, okrepljen nadzor in stroge kazni za kršitelje.”

Odpravljanje navad – zakaj je tako težko?

Ljudje smo bitja navade. Tudi ko vemo, da nekaj ni prav – ali da ima dolgoročne posledice – težko spremenimo svoje obnašanje. Zakaj torej pričakujemo, da bodo mladi drugačni? “Opozorila niso dovolj,” je zapisala Gaberjeva. “Če odrasli ne moremo opustiti svojih slabih navad, zakaj bi to pričakovali od najstnikov?”

Njeno sporočilo mladim pa je bilo obenem tudi šaljivo in vzpodbudno: “Ne meči petard, raje kakšno pelji na zmenek!” S tem je želela poudariti, da lahko s svojo energijo počnejo stvari, ki so bolj koristne in prijetne – zase in za druge.

Prazniki brez petard – utopija ali prihodnost?

Razmislek o petardah je del širše debate o naši odgovornosti do okolja, živali in drugih ljudi. Prazniki bi morali biti čas, ko povezujemo, ne razdvajamo. Zakaj torej ne bi začeli novih tradicij? Namesto pokanja bi lahko več časa posvetili ustvarjanju skupnih trenutkov – družinskih srečanj, obiskov prijateljev ali preprostih sprehodov po praznično okrašenih ulicah.

Ali bo prihodnost drugačna?

Soglasje o popolni prepovedi petard se zdi v Sloveniji še daleč, a debate, kot jih je sprožila Tina Gaber, kažejo na premik v razmišljanju. S pravo zakonodajo in doslednim izvajanjem ukrepov bi lahko ustvarili družbo, kjer prazniki ne bi pomenili hrupa in onesnaževanja, ampak toplino in mir.

Na koncu ostaja vprašanje: Ali bomo znali preseči navade, ki nas omejujejo, in začeti graditi prihodnost, ki bo prijazna do vseh – ljudi, živali in narave?

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

Prazniki. Čas veselja, druženja, toplih trenutkov – a za mnoge tudi čas stresa, kaosa in strahu. Medtem ko večina ljudi ob praznikih uživa v toplini doma ali ob prazničnih dogodkih, se vsako leto znova pojavi debata, ki razdvaja javnost: petarde in pirotehnika. Tina Gaber in Zoran Janković sta letos znova opozorila na škodljive posledice petard, še posebej za živali in okolje. Ali je res vredno vztrajati pri tradiciji, ki prinaša več škode kot veselja?

Tina Gaber: “Pokanje petard ni nikoli prineslo nič dobrega”

Tina Gaber, znana zaščitnica živali, je s svojo izjavo na družbenih omrežjih znova dvignila prah. Na svojem Instagram profilu je delila video ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki poziva k opustitvi uporabe pirotehnike. Tina je jasno izrazila svoje stališče: petarde so nepotrebne, škodljive in nikakor ne sodijo v praznično obdobje.

Za živali, pravi Tina, so prazniki pogosto čas trpljenja. Psi, mačke, ptice in divje živali zaradi glasnega pokanja doživljajo izjemen stres, ki lahko vodi do trajnih posledic – poškodovanega sluha, srčnih napadov ali celo smrti. “Živali ne razumejo, da gre le za zvok; njihova reakcija je nagonska – strah jih pripravi do tega, da bežijo, se skrivajo ali celo poškodujejo,” opozarja Tina.

A Tina ne ostaja le pri živalih. Opozarja tudi na vpliv petard na ljudi: “Kaj pa majhni otroci, starejši, tisti, ki trpijo za PTSD? Ali res potrebujemo hrup, ki povzroča toliko tesnobe?” Dodala je, da je čas, da začnemo praznovati praznike z bolj premišljenimi oblikami veselja.

Jankovićev apel Ljubljančanom

Župan Ljubljane, Zoran Janković, je s svojim videom prav tako nagovoril občane. Svoje sporočilo je naslovil na vse, ki ob praznikih uporabljajo petarde, naj premislijo, komu in čemu res služijo. Janković je poudaril: “Petarde so nepotreben hrup, ki ne prinaša nič pozitivnega, le škodo za vse – živali, ljudi in okolje.” Dodal je, da bi bilo mesto brez petard v prazničnem času bolj prijetno za vse generacije.

V Ljubljani se vsako leto več ljudi odzove na tovrstne pozive, a težava še vedno obstaja. Janković je prepričan, da lahko z več osveščanja dosežemo, da glavni simbol praznikov ne bo več hrup, ampak svetloba, veselje in povezanost.

Petarde: Tradicija ali nepotrebna težava?

Petarde, ki so nekaterim simbol prazničnega vzdušja, so drugim neznosna nadloga. Kritiki, ki nasprotujejo prepovedi, pogosto poudarjajo, da gre za dolgoletno tradicijo, ki je del praznovanj. A kako dolgo je tradicija še vredna ohranjanja, če škodi drugim? Po podatkih Slovenskega veterinarskega društva pokanje petard vsako leto povzroči stotine poškodb pri živalih. Mnogo psov in mačk zaradi strahu pobegne od doma, nekatere divje živali pa zaradi panike doživijo srčni zastoj.

Podatki kažejo tudi, da so petarde nevarne za ljudi. Poškodbe, kot so opekline, izguba sluha in celo amputacije, so pogost pojav ob neprevidni uporabi pirotehnike. Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da pokanje petard povzroča stres pri starejših in majhnih otrocih, ki pogosto ne razumejo, zakaj je nenadni hrup potreben.

Ekološki vpliv pa je še en vidik, ki ga pogosto spregledamo. Kemikalije v pirotehniki onesnažujejo zrak in tla, saj po prazničnih dneh ostane veliko ostankov, ki obremenjujejo okolje.

Javnost razdeljena

Odzivi na pozive Tine Gaber in Zorana Jankovića so bili, kot vedno, mešani. Velika večina podpornikov njunega stališča meni, da je čas, da opustimo nepotrebno pirotehniko in se osredotočimo na bolj humane načine praznovanja. “Zabava, ki povzroča trpljenje drugim, ni prava zabava,” je zapisala ena izmed podpornic na Instagramu.

Kritiki pa so poudarili, da je praznično vzdušje brez petard dolgočasno. “Zakaj bi uničili veselje tistim, ki uživajo v pokanju?” je zapisal eden od uporabnikov družbenih omrežij. A na to so podporniki odgovorili z vprašanjem: “Ali je naše veselje res vredno trpljenja živali in drugih ljudi?”

Kaj lahko storimo?

Namesto petard lahko najdemo druge načine praznovanja, ki ne povzročajo škode. V številnih mestih po svetu so pirotehnične predstave zamenjale tihe ognjemete ali svetlobne instalacije, ki so enako lepe in privlačne, vendar ne povzročajo hrupa. Poleg tega se vedno več ljudi zaveda, da je druženje, deljenje in povezanost tisto, kar resnično prinaša praznično vzdušje, ne pa glasni in onesnažujoči poki.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram