Golob zaposlil Tinino tesno prijateljico, takšno plačo ji je dal – kdo pa to plača?

KDO JE PINA WEISSEISEN IN KAKŠNO VLOGO IMA V KABINETU PREMIERJA?

Ime Pina Weisseisen je v zadnjem času v slovenski javnosti postalo vroča tema, predvsem zaradi njenega dela v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba in njene mesečne plače, ki znaša 5.567,86 evra. Poleg tega je prejela še dodatnih 400 evrov za delovno obremenitev, kar je za mnoge sprožilo vprašanja o upravičenosti tako visokega honorarja. Pina je magistrirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in naj bi bila tesna prijateljica Tine Gaber, partnerke predsednika vlade. Omenjeni dejavniki so pripeljali do ugibanj, ali je bila njena zaposlitev odvisna od njenih strokovnih kompetenc ali osebnih povezav.

ZAKAJ TAKŠNA PLAČA ZA PINO WEISSEISEN?

Plača Pine Weisseisen v višini 5.567,86 evra, ki jo prejema kot strokovna sodelavka na zaupanje, presega povprečne zaslužke v Sloveniji. Dodatnih 400 evrov za delovno obremenitev še povečuje to številko, kar je sprožilo kritike o tem, ali je takšna kompenzacija resnično sorazmerna njenim nalogam in odgovornostim. Poleg tega je bil Pinin položaj opisan kot “zaupni” – termin, ki pogosto omogoča, da so zaposlenci izvzeti iz običajnih postopkov javnega natečaja. Kritiki opozarjajo, da tovrstni sistem omogoča netransparentno kadrovanje na podlagi osebnih povezav, kar zmanjšuje zaupanje javnosti v vlado.

KDO JE ZAPOSLIL PINO WEISSEISEN?

Pina je bila zaposlena kot članica kabineta Roberta Goloba, kjer je njena naloga povezana z zagotavljanjem podpore pri vodenju političnih in upravnih nalog. Po poročilih je bila prisotna tudi na dogodkih, kjer je skrbela za sina premierja Goloba. Njen delovnik vključuje širok nabor odgovornosti, a vprašanja o resnični vsebini njenega dela ostajajo odprta. To je še posebej pereče, ker javnosti ni bilo predstavljeno konkretnih dokazov o njeni edinstveni usposobljenosti za položaj. Po poročanju portala Demokracija naj bi imela tesne vezi s Tino Gaber, kar bi lahko pojasnilo njeno imenovanje.

Razprava o plači Pine Weisseisen odpira širše vprašanje o etiki političnega kadrovanja v Sloveniji. Takšne zaposlitve na zaupanje pogosto izzovejo nezadovoljstvo javnosti, saj se zdi, da so povezave pomembnejše od strokovnosti. Primer Pine Weisseisen ni prvi te vrste in verjetno tudi ne zadnji, kar kaže na potrebo po reformi postopkov zaposlovanja v kabinetih državnih uradnikov.

JE TAKŠNA PLAČA UPRAVIČENA?

Pina Weisseisen je nedvomno dobro izobražena in ima močno akademsko podlago, toda višina njene plače in dodatki za obremenjenost ostajajo vprašljivi v očeh javnosti. Javnost upravičeno pričakuje večjo transparentnost pri zaposlovanju na visokih položajih in bolj utemeljeno porabo davkoplačevalskega denarja. Medtem ko so funkcije v kabinetu predsednika vlade pogosto zavite v tančico zaupanja, bi morali politiki skrbeti za to, da bi izpolnjevali obljube o poštenosti in meritokraciji.

Vir: Demokracija, Reporter, Metropolitan, IG.

Napisal: N. Z.

Tukaj je, kje smo na plačni lestvici: “Pridni bod’te in plačujte davke, ne zdaj pi****”

LJUBLJANA – Plače Slovencev še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, kar odraža dolgoletno stagnacijo gospodarskega razvoja in pomanjkanje strateških reform.

Slovenija je z letno neto plačo 19.706 evrov za posameznike brez otrok precej pod evropskim povprečjem, kar povzroča zaskrbljenost glede blaginje slovenskih delavcev. Glede na podatke za leto 2023, ki jih je objavil Eurostat, Slovenija komaj dohaja Češko in Portugalsko, kar nakazuje na dolgotrajno stagnacijo in neučinkovito ekonomsko politiko, ki ni uspela pritegniti zadostne gospodarske rasti, da bi Slovenijo približala razvitejšim zahodnim državam.

Koliko Slovenci zaostajajo za Evropo?

Povprečna letna neto plača v Sloveniji je med najnižjimi v Evropski uniji. Medtem ko Avstrijci zaslužijo več kot 35.000 evrov letno, se Slovenci zadovoljijo z manj kot 20.000 evri. To pomeni, da slovenski delavec za svoje delo prejme skoraj dvakrat manj kot povprečni Avstrijec. V Švici, ki je na vrhu lestvice, znaša povprečna letna neto plača kar 47.403 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v Sloveniji (Eurostat).

Razkorak med slovenskimi in zahodnoevropskimi plačami je vse večji. Nemčija in Avstrija, ki sta naši najbližji zahodni sosedi, beležita bistveno višje prihodke, ki ljudem omogočajo višji življenjski standard in večjo kupno moč. Ta razlika ustvarja pritisk na slovenski trg dela, saj vedno več mladih in visoko izobraženih ljudi razmišlja o selitvi v tujino. Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika je “neuspeh Slovenije pri dvigovanju plač in zagotavljanju konkurenčnega gospodarstva rezultat dolgotrajne politične neodločnosti in pomanjkanja reform” (Finance.si).

Zakaj Slovenija zaostaja?

Slovenija že dolgo trpi zaradi neučinkovitih gospodarskih politik, ki so omejile njeno konkurenčnost. Velik del slovenskega gospodarstva je osredotočen na dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kar pomeni, da podjetja težko ustvarijo dovolj dobička za višje plače. Poleg tega slovenski izobraževalni sistem ni prilagojen sodobnim potrebam gospodarstva, kar vodi v pomanjkanje visoko kvalificirane delovne sile.

Med ključne ovire spada tudi visoka obdavčitev plač in prispevkov za socialno varnost, kar dodatno zmanjšuje neto prejemke zaposlenih. Po podatkih OECD je Slovenija ena izmed držav z najvišjo obdavčitvijo dela, kar še dodatno zmanjšuje konkurenčnost domačega trga dela. To pomeni, da visoko izobraženi in perspektivni delavci iščejo priložnosti v tujini, kjer lahko za enako delo prejmejo bistveno višje neto plače (OECD).

Možnosti za izboljšave

Da bi se Slovenija približala zahodnim državam, bo potrebno izvesti celovito reformo davčnega sistema in izboljšati pogoje za razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo. Predvsem je nujno, da država spodbuja inovacije, naložbe v tehnologijo in izboljšanje poslovnega okolja, saj bi to omogočilo podjetjem, da ustvarijo višjo dodano vrednost in s tem tudi višje plače. Prav tako je pomembno, da Slovenija razmisli o privabljanju tujih investicij, kar bi lahko prispevalo k razvoju delovnih mest in povečanju neto plač.

Po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije bi prilagoditev obdavčitve dela lahko dvignila neto plače zaposlenih, kar bi zmanjšalo migracijo visoko izobražene delovne sile. Davčna razbremenitev bi delodajalcem omogočila, da del prihodkov namenijo višjim neto plačam in izboljšanju delovnih pogojev. GZS poudarja, da je treba spremeniti obstoječo zakonodajo, ki trenutno zavira konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.

Pogled v prihodnost

Kljub vsem obljubam in predlogom reform pa ostaja vprašanje, ali bo politika dejansko sposobna izvesti potrebne ukrepe. Slovenija bo morala prekiniti tradicijo neskončnih debat in sprejeti konkretne ukrepe, če želi zadržati svoje najbolj perspektivne ljudi doma. V nasprotnem primeru bodo razlike v plačah med Slovenijo in drugimi državami še naprej naraščale, kar bo vodilo v še večje selitve v tujino.

Podatki in analize jasno kažejo, da Slovenija nujno potrebuje strateško usmeritev in celovite reforme. Slovenski delavci ne potrebujejo zgolj “novih obrazov” in “politične stabilnosti”, temveč konkretne rešitve, ki bodo izboljšale njihove ekonomske možnosti in jim zagotovile boljšo prihodnost doma.

Vir: Eurostat, X, Freepik

Napisal: N. Z.

Zaposleni v trgovinah DM zdaj zaslužijo 1800 evrov neto? Blagajničarke ogorčene: To je resnica …

Največja veriga drogerij na Hrvaškem je v preteklem poslovnem letu dosegla 518 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja povečanje za 17,5 odstotka. Podjetje dm-drogerie markt šteje poslovno leto od 1. oktobra do 30. septembra, tako da se je preteklo poslovno leto zaključilo zadnji dan septembra 2024. Neto dobiček znaša 13 milijonov evrov, kar je kar 55 odstotkov več. V začetku oktobra so imeli okoli 2180 zaposlenih, kar je približno 120 več kot na isti dan lani. Imajo 178 prodajaln v 66 mestih, kar je enako kot lani, piše Danica. Povprečna neto plača v prodajalnah (brez administracije in vodstva) je v preteklem letu znašala 1813 evrov. Leto prej je bila plača 1672 evrov, kar pomeni, da je zdaj v povprečju višja za okoli 140 evrov oziroma za nekaj več kot osem odstotkov.

Portal ob tem zapiše da so se jim številke zdele nekoliko nelogične, smo poskusili pridobiti informacije o tem, koliko dejansko zaslužijo blagajničarke in drugo osebje v prodajalnah DM. Najbolj bode v oči podatek Finančne agencije, ki navaja, da je bila povprečna neto plača vseh zaposlenih v DM (torej tudi vodstva in vodij prodajaln) lani 1.568 evrov neto. Medtem pa se uprava hvali, da je povprečna neto plača samo v prodajalnah v istem letu znašala 1.672 evrov. Težko je določiti, kdo vse spada v kadrovsko kvoto, ki se skriva pod terminom “prodajalne”. Vendar pa to, kar so uspeli izvedeti v zadnjih dneh, razkriva, da velika večina ljudi, ki dejansko delajo v DM prodajalnah, nima niti približno takšne plače.

“Neto plača blagajničark v DM danes znaša približno povprečnih 1.200 evrov neto. Teh 1.800 evrov neto bi se lahko nanašalo na vodje prodajaln, vendar tudi to je odvisno od delovne dobe oziroma koliko časa so v podjetju,” je razkril dobro obveščen vir.

Plača farmacevtov

Trije neuradni viri iz DM so potrdili, da povprečne plače blagajničark res znašajo približno 1.200 evrov neto. “Kakšnih 1.800 evrov… Ne vem, kako so to sploh izračunali,”je pojasnil sogovornik iz podjetja, s katerim so govorili o prejemkih v DM. Te dni, na primer, DM v Zagrebu išče farmacevtskega tehnika, ki mu ponuja plačo v višini 1.720 evrov bruto na mesec. To znaša okoli 1.180 evrov neto. Začetna plača za prodajalce oziroma blagajničarke je nižja od tega zneska.

su; Foto: google

Zakaj je ta služba tako zaželena? Razkrivamo plače evropskih funkcionarjev!

BRUSELJ – Zakaj je lepo biti evropski funkcionar?

Če sanjate o delu, kjer so plače skoraj nezemeljske, bonusi kot iz pravljice in pokojnine, o katerih večina smrtnikov lahko le sanja, potem je delo evropskega funkcionarja morda prava pot za vas. Tako piše tudi nemški portal Der Spiegel, ki pogosto izpostavlja privilegije evropskih funkcionarjev.

Visoke plače in skoraj neobstoječi davki

Plače evropskih funkcionarjev, kot so poslanci in komisarji, dosegajo zneske, ki za povprečne Evropejce zvenijo kot znanstvena fantastika. Osnovna mesečna plača evropskih komisarjev znaša 25.910,19 evra, kar je 112,5 % plače najvišje stopnje javnih uslužbencev v državah članicah. Predsednica Evropske komisije zasluži še več – 27.436,90 evra na mesec, kar je 138 % osnovne plače komisarja. Poleg tega so ti funkcionarji obdavčeni minimalno, saj plačujejo le 9 % prispevkov, medtem ko so njihove neto plače skoraj enake bruto plačam.

Čeprav evropski poslanci in komisarji prejemajo te ogromne zneske, državljani držav članic večinoma ne vedo, kako majhen del teh plač se vrne v obliki davkov. To pomeni, da evropski birokrati prejemajo čisti dohodek, brez obremenitev, ki sicer veljajo za ostale prebivalce Unije. Tovrstna ureditev je pogosto označena kot “nepravična” in sproža številna vprašanja o transparentnosti in pravičnosti davčnih sistemov (Euronews, 2024).

Bonusi in dodatki – za vsakega nekaj

Če mislite, da je to vse, se motite. Evropski funkcionarji prejemajo tudi številne dodatke, ki njihove plače še bolj povišajo. Dodatek za gospodinjstvo znaša 2 % osnovne plače, otroški dodatek pa se izplačuje glede na število otrok – v povprečju od 200 do 400 evrov mesečno na otroka. Funkcionarji, ki živijo v tujini, prejmejo še 16 % dodatka na osnovno plačo za bivanje zunaj domovine. Takšni bonusi so v večini držav članic nepredstavljivi in zelo težko dosegljivi za navadne državljane (Politico, 2023).

Pokojninski sistem evropskih funkcionarjev je enako velikodušen. Po koncu mandata se njihova pokojnina izračuna na podlagi 4,5 % letne osnovne plače za vsako leto službe, pri čemer lahko dosežejo do 70 % svoje povprečne osnovne plače. Primerjave z nacionalnimi pokojninskimi sistemi kažejo na veliko razliko – evropski poslanci uživajo izjemno ugodne pogoje, o katerih povprečni upokojenci lahko le sanjajo. Le Monde poroča, da je ta sistem eden izmed najbolj radodarnih na svetu.

Vzporedni svet brez davkov in odgovornosti?

Evropski birokratski aparat je pogosto označen kot “vzpostavitev vzporednega sveta”, kjer so funkcionarji obvarovani pred obdavčitvijo in odgovornostjo, s katero se soočajo državljani Unije. Plače so visoke, dodatki izdatni, obdavčitev minimalna – kaj bi si lahko še želeli? Mnogi se sprašujejo, ali funkcionarji res opravljajo delo, ki je vredno takšnih nagrad, ali pa je ta vzpostavljen sistem zasnovan tako, da varuje privilegirane na vrhu.

“Evropska unija deluje po principu zaščite najbogatejših,” je nedavno izjavil poslanec evropskega parlamenta iz ene izmed vzhodnih članic, ki je želel ostati neimenovan. “Obdavčitev je skoraj neobstoječa, a ko gre za državljane, ki se soočajo z visokimi davki v domačih državah, so kriteriji precej drugačni.” (Politico, 2024).

Kaj lahko storijo navadni državljani?

Težko je gledati, kako funkcionarji uživajo v svetu brez težav, medtem ko večina Evropejcev komaj shaja iz meseca v mesec. Ali obstaja rešitev za zmanjšanje tega prepadnega neskladja? Mnogi pozivajo k reformi davčnih politik Evropske unije, kjer bi se uvedli strožji nadzor nad prihodki in bonusi evropskih funkcionarjev ter večja transparentnost pri njihovih plačah.

Ne glede na to, kako razprava o tem poteka, eno ostaja jasno – biti evropski funkcionar je odlična priložnost, če želite uživati v visokih plačah, minimalnih obdavčitvah in bogatih dodatkih. A za večino Evropejcev to ostaja nedosegljiv privilegij, rezerviran za peščico izbrancev v Bruslju.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X, Pexels

Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič si bosta zvišala plačo za 45 % – kdo bo plačal račun?

LJUBLJANA – Plače najvišjih funkcionarjev v Sloveniji se bodo z letom 2025 občutno zvišale. Vlada in sindikati javnega sektorja so dosegli dogovor o prenovi plačnega sistema, kar bo rezultiralo v 45-odstotnem povečanju plač za ključne vodilne, vključno s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Velika sprememba plačnega sistema

Prenova sistema bo funkcionarje, kot so Golob, Pirc Musar in Klakočar Zupančič, uvrstila v najvišje plačne razrede, kar pomeni, da bodo njihove plače občutno višje od trenutnih. Z novim plačnim sistemom, ki stopi v veljavo z letom 2025, naj bi se osnovna plača teh vodilnih funkcionarjev dvignila do 8.821 evrov bruto. To predstavlja približno 45-odstotno zvišanje glede na sedanje plače.

Učinki za ostale uslužbence

Čeprav je bil glavni poudarek na zvišanju plač najvišjih funkcionarjev, prenova sistema vključuje tudi postopne izboljšave za druge javne uslužbence. Pričakuje se, da bodo konkretne številke znane šele ob prvih izplačilih po novem sistemu. Kljub temu ostaja negotovost glede natančnih učinkov za ostale uslužbence, saj naj bi se nekaterim skupinam plače zvišale celo do 70 odstotkov.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Ta dramatičen dvig plač je del širšega poskusa vlade, da bi prenovila javni sektor in zagotovila konkurenčnejše pogoje za delo v državni upravi. Kritiki pa poudarjajo, da bi lahko takšno zvišanje plač pri vodilnih funkcionarjih poslalo napačno sporočilo v času, ko država še vedno omejuje nekatere druge finančne izdatke.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB

Kje v Evropi sanjajo o slovenskih plačah?

Odgovor je: NIKJER.

Lani so Švicarji ponovno prevzeli vrh lestvice z najvišjimi neto prihodki v Evropi, medtem ko se Slovenija nahaja pod evropskim povprečjem, navaja Euronews. Na splošno so najvišji neto zaslužki v severni in zahodni Evropi, medtem ko so precej nižji v vzhodni in južni Evropi.

Švica na vrhu

V Švici je povprečni letni neto dohodek za samsko osebo brez otrok in s povprečno plačo znašal 85.582 evrov, kar je približno trikrat več od povprečja Evropske unije, ki znaša 28.200 evrov, kažejo podatki Eurostata. Sledijo ji Islandija, Luksemburg, Norveška in Nizozemska, kjer so lani povprečni letni zaslužki presegli 45 tisoč evrov.

Kje je Slovenija?

V Sloveniji je povprečni letni neto prejemek za samsko osebo brez otrok in s povprečno plačo lani znašal 17.547 evrov, kar je precej pod povprečjem EU. Med največjimi gospodarstvi v EU sta Nemčija in Francija ostali nad povprečjem, medtem ko so prebivalci Španije in Italije domov odnesli manj denarja od evropskega povprečja. V Nemčiji, ki je največje gospodarstvo in najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, je povprečni neto letni zaslužek znašal dobrih 38 tisoč evrov.

Države z najnižjimi dohodki

Na repu lestvice so države, kot so Bolgarija in Turčija, kjer povprečni neto letni dohodek ne dosega 10 tisoč evrov za samsko osebo brez otrok. Nizki zaslužki so značilni tudi za Romunijo ter dve sosednji državi Slovenije, Hrvaško in Madžarsko, kjer povprečni neto letni dohodek znaša dobrih 12 tisoč evrov.

Graf: Forbes Slovenija Vir: Eurostat

Razlike v neto zaslužkih

Povprečni letni neto dohodek se izračuna tako, da se od bruto letne plače odštejejo dohodnina in prispevki za socialno varnost ter prištejejo družinski dodatki. Različne družinske razmere, kot sta zakonski stan in število vzdrževanih otrok, vplivajo na neto zaslužek, pojasnjuje Euronews.

Transparentnost plač v EU

EU spodbuja preglednost plač z novimi pravili, sprejetimi aprila lani. Ta pravila zahtevajo, da podjetja izmenjujejo podatke o plačah in odpravijo vse razlike v plačilu med spoloma, ki presegajo pet odstotkov. Preglednost plačil pomaga delavcem uveljavljati njihovo pravico do enakega plačila in je namenjena odpravi razlik med spoloma.

Podrobnejši pogled na plače po Evropi

  • Švica: Z letnim neto zaslužkom 85.582 evrov, Švicarji uživajo najvišje plače v Evropi. Ta visok dohodek je rezultat močnega gospodarstva in visokih življenjskih stroškov, ki vplivajo na višje plače. Švica se ponaša tudi z eno najvišjih kakovosti življenja na svetu.
  • Islandija: Islandija, znana po svoji naravni lepoti in visoki kakovosti življenja, je na drugem mestu z letnim neto zaslužkom okoli 50.000 evrov. Islandija je prav tako znana po svojem močnem socialnem varstvu in nizki stopnji brezposelnosti.
  • Luksemburg: Luksemburg, ena najmanjših, a najbogatejših držav v Evropi, ponuja povprečni letni neto zaslužek okoli 48.000 evrov. Država je finančno središče Evrope in ima visoke življenjske stroške, kar se odraža v visokih plačah.
  • Norveška: S povprečnim letnim neto zaslužkom 47.000 evrov, Norveška ponuja visoke plače, ki so podprte z močnim gospodarstvom in bogatimi naravnimi viri. Norveška ima tudi eno najvišjih stopenj socialnega varstva na svetu.
  • Nizozemska: Nizozemska s povprečnim letnim neto zaslužkom okoli 45.000 evrov je znana po svoji odprti ekonomiji in visokem standardu življenja. Država ponuja številne možnosti za zaposlovanje in visok nivo socialne zaščite.

Kje se nahaja Slovenija?

Slovenija se s povprečnim letnim neto zaslužkom 17.547 evrov nahaja pod evropskim povprečjem. Kljub temu se država ponaša z visoko kakovostjo življenja, dobro zdravstveno oskrbo in močno socialno mrežo. Slovenija se sooča z izzivi, kot so visoki davki in prispevki za socialno varnost, ki vplivajo na neto plače.

Plače po Evropi se močno razlikujejo, odvisno od gospodarskih razmer, socialne politike in davčnih sistemov posameznih držav. Kljub temu, da je Slovenija pod evropskim povprečjem, ostaja država z visoko kakovostjo življenja in močno socialno mrežo. Za izboljšanje plačne situacije v Sloveniji bi bilo potrebno zmanjšanje davčnih bremen in povečanje gospodarske rasti, kar bi privedlo do višjih neto plač in boljše življenjske ravni.

Napisal: N. Z. Vir: Euronews, Eurostat.

Pricurljale informacije o plači Matjaža Keka; vsi, ki so videli številko, so v šoku

Za Hrvaško, Srbijo in Slovenijo se je končalo evropsko nogometno prvenstvo v Nemčiji, nedvomno pa je najboljši vtis pustila država, ki so jo včasih prepoznavali po smučanju in smučarskih skokih. Slovenijo, ki jo vodi Matjaž Kek, je v osmini finala po dramatičnem streljanju enajstmetrovk izločila Portugalska. Pustili so odličen vtis, Kek pa se je znova potrdil kot vrhunski strokovnjak.

Zlatko Dalić zasluži 4109 evrov na dan

Tudi o plačah selektorjev Srbije in Hrvaške se je že pisalo, zdaj pa je v javnost prišel podatek o plačah slovenskega selektorja in gre za številko, ki bo marsikoga presenetila. Dragan Stojković, selektor Srbije, je pred potjo na evropsko nogometno prvenstvo podaljšal pogodbo z Nogometno zvezo Srbije do leta 2026. Leta 2021 je priljubljeni Pixi prevzel reprezentanco Srbije, s katero se je uvrstil na svetovno prvenstvo 2022 in evropsko prvenstvo 2024. Stojkovićeva letna plača znaša 1.400.000 evrov. Hrvaški selektor Zlatko Dalić zasluži sto tisoč evrov več (1.500.000) od njega, piše srbski Forbes.

Matjaž Kek je v Nemčiji vodil slovensko reprezentanco, ki je požela simpatije športne javnosti. Ekipa, ki ji je tako za las ušla četrtfinale in katere vratar je ubranil enajstmetrovko Ronaldu ter v jok spravil enega najboljših nogometašev zadnjih desetletij, je prikazala vrhunsko igro. ”Ko izgubiš po enajstmetrovkah proti ekipi, kot je Portugalska, je obžalovanje. A porazov se ne slavi. Ponosen sem, da vodim karakterne fante. Na tem turnirju nismo imeli sreče, ki so jo imele nekatere druge reprezentance,” je po tekmi s Portugalsko dejal Kek, ki se bo zaradi doseženih rezultatov spominjal kot najuspešnejši selektor Slovenije doslej. Njegova letna plača je daleč od plače trenerjev iz Hrvaške in Srbije in znaša 300.000 evrov.

Ko gre za reprezentanco Bosne in Hercegovine, se plače trenerjev niso spremenile že nekaj ciklov. ”Selektorjeva plača se giblje med 15.000 in 20.000 evri na mesec,” je za Forbes BiH povedal Vico Zeljković, predsednik Nogometne zveze Bosne in Hercegovine.

N. D.; Foto: RTV Slovenija / printscreen