Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Iščete službo? Podjetje ponuja 4.000 € bruto plače brez zahtevanih izkušenj!

Ko večina iskalcev zaposlitve pregleduje oglase za delo, je pogosto prvi korak prebiranje zahtev – visokošolska izobrazba, leta izkušenj, specifična znanja, včasih celo reference, ki so težko dosegljive. Zato ni presenetljivo, da je oglas podjetja Hofer, ki za mesto menedžerja v oddelku nabave ponuja skoraj 4.000 evrov bruto plače brez predhodnih delovnih izkušenj, dvignil precej prahu. A kot vedno – kjer je veliko obljub, je pogosto še več vprašanj.

Zavidljiva plača, a kaj vse vključuje?

Osnovna bruto plača, ponujena za delovno mesto menedžerja v nabavi, znaša 3.958 evrov v prvem letu zaposlitve, kar po hitrem izračunu pomeni približno 2.400 evrov neto mesečno. Toda to še ni vse. Plača se ob vsakem zaključenem letu dela samodejno zvišuje. Po sedmih letih naj bi zaposleni na tem položaju prejemal najmanj 6.084 evrov bruto na mesec, kar je, roko na srce, nadpovprečna številka celo v evropskem merilu.

Poleg osnovne plače Hofer ponuja še številne dodatne ugodnosti:

  • nadpovprečen regres,
  • dnevno nadomestilo za prehrano v višini 7,96 evra na dan,
  • letno decembrsko nagrado za poslovno uspešnost,
  • vplačevanje v drugi pokojninski steber po dopolnjenem letu zaposlitve (420 evrov na leto).

Na papirju je torej videti kot popolna služba, a kot vedno se je treba vprašati – kaj takšno delovno mesto v resnici zahteva?

Zakaj niso potrebne izkušnje?

Eden najbolj nenavadnih vidikov tega razpisa je prav gotovo dejstvo, da predhodne delovne izkušnje niso pogoj. V času, ko večina delodajalcev od kandidatov pričakuje obsežne življenjepise, polne referenc, se zdi ta zahteva kot svež veter. Kako torej Hofer upravičuje takšno potezo?

Podjetje pojasnjuje, da so pripravljeni vlagati v usposabljanje svojih kadrov. Njihov obsežen sistem šolanja, ki vključuje teoretične in praktične vidike dela, naj bi omogočil tudi začetnikom, da se uspešno znajdejo v zahtevnih poslovnih okoliščinah. “Pripravljenost na vložek energije in časa je ključna,” poudarjajo. Takšna strategija kaže, da Hofer stavi na dolgoživost delovnega razmerja – kandidate izoblikujejo po svojih potrebah, kar dolgoročno znižuje tveganje za fluktuacijo zaposlenih.

Pogoji: Zahtevni, a realni

Čeprav izkušenj ne zahtevajo, pa to še ne pomeni, da lahko na razpis kandidira kdorkoli. Med ključnimi pogoji so visokošolska izobrazba, odlično znanje angleškega jezika in zaželena raven nemščine. Gre torej za pozicijo, ki kljub dostopnosti zahteva določeno stopnjo profesionalnosti in pripravljenosti za razvoj.

Delo menedžerja v oddelku nabave vključuje naloge, kot so:

  • pogajanja z dobavitelji,
  • sooblikovanje izdelkov lastnih blagovnih znamk,
  • vodenje oddelka in kadrovske naloge.

Za takšno mesto torej ni dovolj zgolj želja po visoki plači; potrebno je imeti jasno razvite komunikacijske in analitične sposobnosti ter pripravljenost na obsežno usposabljanje in prevzem odgovornosti.

Primerjava s slovenskim povprečjem

Da bi bolje razumeli privlačnost tega razpisa, se moramo ozreti na trenutne gospodarske razmere v Sloveniji. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (november 2024) znaša povprečna bruto plača v Sloveniji 2.518,74 evra. Ponujena začetna plača v Hoferju je tako za skoraj 60 % višja od nacionalnega povprečja, kar postavlja oglas v kategorijo “sanjske priložnosti.”

Toda visoka plača prinaša tudi pričakovanja. Hofer jasno navaja, da gre za pozicijo z višjo stopnjo odgovornosti, kar pomeni, da kandidati ne morejo pričakovati lahkotnega dela z malo obremenitvami.

Strategija ali odgovor na težave na trgu dela?

Trgovinska zbornica Slovenije je pred kratkim opozorila na vse večje težave pri zaposlovanju ustreznih kadrov. “Težave bi bile občutno manjše, če bi delodajalci ponujali dostojne pogoje in boljše plače,” je poudaril Sindikat delavcev trgovine. Hofer očitno razume, da je za privabljanje najboljših potrebno ponuditi več kot le minimalne standarde.

Priložnost, ki jo je treba izkoristiti?

Razpis podjetja Hofer za menedžerja v nabavi je prava redkost – tako po višini plače kot po svojem pristopu. Gre za službo, ki ponuja ogromno, a hkrati zahteva resen vložek. Čeprav izkušnje niso pogoj, bo izbran kandidat moral dokazati svojo pripravljenost za delo, odgovornost in hitro učenje. Vprašanje pa ostaja – ali bo takšen model zaposlovanja postal nov trend? Če je s tem razpisom soditi, smo morda na začetku pomembne spremembe na slovenskem trgu dela.

Napisal: E. K.

Vir: Hofer, Freepik

Kaj prinaša nov plačni sistem za 190.000 zaposlenih v javnem sektorju?

S 1. januarjem 2025 je Slovenija začela uvajati eno najobsežnejših reform plačnega sistema v javnem sektorju v zadnjih 15 letih. Spremembe, ki jih je vlada napovedala že konec preteklega leta, segajo v vse pore sistema – od osnovnih plač, napredovanj in regresov do same strukture plačnih razredov. Kakšen bo vpliv te prenove na zaposlene in zakaj jo mnogi opisujejo kot prelomen korak? Poglejmo podrobneje.

Nova plačna lestvica: več razredov, manjše razlike

Prenovljena plačna lestvica obsega 67 razredov, kar je največ doslej. Razpon med posameznimi razredi znaša 3 %, kar pomeni manjše razlike med osnovnimi plačami za podobna dela. Po novem bo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo približno 1 : 7, kar je občutno manj kot v starem sistemu, kjer je ta razlika presegala 1 : 10.

Kaj to pomeni za zaposlene? Tisti, ki šele začenjajo kariero v javnem sektorju, bodo imeli bistveno boljše izhodiščne plače. Na primer, mladi učitelji, medicinske sestre ali policisti bodo imeli več možnosti za dostojno življenje že na začetku svoje poti. Hkrati pa reforma uvaja večjo enakost – razlikovanje med starejšimi in mlajšimi kolegi za enako delo bo manj opazno.

Plače vezane na minimalno plačo in inflacijo

Ena največjih novosti je vezanost osnovnih plač na minimalno plačo in inflacijo. Po novem nihče v javnem sektorju ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Poleg tega se bodo plače avtomatsko usklajevale z rastjo življenjskih stroškov, kar pomeni večjo stabilnost in predvidljivost za zaposlene.

Ta ukrep, čeprav se na prvi pogled zdi zgolj tehnična prilagoditev, ima globlji pomen. Država priznava pomen plač v javnem sektorju kot enega od temeljev socialne pravičnosti, saj inflacija v preteklosti pogosto ni bila pravično upoštevana, kar je povzročalo stagnacijo realnih dohodkov.

Napredovanje: manj korakov, a hitrejši začetek

Prenova napredovalnega sistema prinaša pomembno spremembo – ohranja 10 plačnih razredov napredovanja, a zaradi manjšega razpona med razredi bodo dodatki ob napredovanju nekoliko nižji. Na drugi strani pa reforma omogoča hitrejše napredovanje v začetni fazi kariere, kar bo delovalo kot motivacija za mlajše kadre.

Na primer, medicinska sestra, ki šele začne delati v bolnišnici, bo v prvih nekaj letih napredovala hitreje kot doslej, kar pomeni, da bo njena plača hitreje dosegla raven, ki ji zagotavlja dostojno življenje. Starejši zaposleni, ki so že na vrhu lestvice, pa bodo opazili manjše razlike v plači med posameznimi napredovanji.

Višji regres in predčasno izplačilo

Regres za letni dopust bo v letu 2025 za 5 % višji od minimalne plače, leta 2026 pa se bo povečal na 10 %. Ta sprememba ni zgolj številčna, ampak nosi tudi simbolni pomen: priznavanje pomena javnih uslužbencev v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in sociala.

Dodatno je pomembno tudi, da bo regres izplačan predčasno, že marca z izplačilom februarske plače, kar zaposlenim omogoča večjo finančno prilagodljivost pri načrtovanju dopustov in drugih stroškov.

Finančni vpliv na državo

Reforma ima svojo ceno – ocenjena je na 1,4 milijarde evrov v obdobju štirih let. Ta znesek bo razdeljen na 350 milijonov evrov letno, kar je vlada že vključila v svoje proračunske načrte. A ključno vprašanje ostaja: ali bo reforma dolgoročno vzdržna in ali bo dosegla svoj cilj – pravičnejši in privlačnejši sistem za zaposlene?

Kaj pa izjeme?

Reforma ne bo takoj vplivala na vse. Funkcionarji, kot so predsednik vlade, ministri, poslanci in drugi visoki uradniki, bodo spremembe občutili šele po naslednjih parlamentarnih volitvah. Na drugi strani župani in predsednica države niso vključeni v to skupino in bodo svoje plače po novem sistemu prejeli prej.

Sklep: korak naprej, a ostajajo vprašanja

Nova plačna reforma javnega sektorja predstavlja korak v smeri večje enakopravnosti, preglednosti in motivacije, še posebej za mlade in nizko plačane kadre. Čeprav prinaša boljšo povezanost plač z rezultati dela, pa ostajajo nekatera vprašanja odprta – predvsem, ali bo reforma dolgoročno trajnostna in ali bo resnično naslovila vse pereče težave sistema.

Bo reforma dosegla pričakovanja? To bo pokazal čas, a prvi odzivi kažejo, da so zaposleni optimistični, vlada pa upa, da bo to ena od ključnih reform, ki bo dvignila ugled javnega sektorja in privabila nove talente v njegove vrste.

Napisal: E. K.

Vir: Forbes, Freepik

Koliko let morate delati za 100 m² stanovanje v Evropi?

Nakup stanovanja ali hiše je sanje mnogih – a za marsikoga v Evropi to ostaja zgolj želja, saj je razmerje med povprečno plačo in ceno nepremičnin na nekaterih območjih naravnost zastrašujoče. Raziskava, ki primerja cene nepremičnin s povprečnimi neto dohodki, razkriva ogromne razlike med državami. Od Danske, kjer za nakup potrebujete dobrih devet let plač, do Češke, kjer to traja skoraj 25 let – situacija je vse prej kot enotna.

Danska: Država, kjer so nepremičnine še dosegljive

Na Danskem je za 100 kvadratnih metrov veliko nepremičnino potrebnih 114 povprečnih neto plač. To pomeni, da mora povprečen delavec zanjo delati približno 9 let in pol. Danska je s tem postala država z najugodnejšim razmerjem med dohodki in cenami nepremičnin v Evropi. Ta podatek morda preseneča, saj je Danska znana kot ena najdražjih držav Evropske unije – cene blaga in storitev so po podatkih Eurostata 43 % nad povprečjem EU. A razlog za boljšo dostopnost nepremičnin se skriva v visokih plačah in urejenem trgu nepremičnin, kjer povpraševanje in ponudba ostajata razmeroma uravnotežena.

Slovenija: Sanje o lastništvu oddaljene več kot dve desetletji

Medtem ko Danci morda gledajo na nepremičnine kot na dosegljiv cilj, je slika v Sloveniji precej drugačna. Pri nas je za nakup 100 kvadratnih metrov velike nepremičnine potrebnih kar 261 povprečnih neto mesečnih plač. To pomeni, da bi povprečen Slovenec moral za takšno nepremičnino delati skoraj 22 let – in to pod pogojem, da bi celotno plačo namenil varčevanju, kar pa je seveda nemogoče.

Če se osredotočimo na realnejši scenarij, kjer bi posameznik varčeval polovico svoje mesečne plače, bi potreboval več kot 43 let, da bi privarčeval dovolj za takšno nepremičnino. To Slovenijo uvršča na rep evropske lestvice, kar kaže na problematično razmerje med plačami in cenami stanovanj.

Kdo je na dnu lestvice?

Če mislite, da je slovenska situacija težka, je pogled na Češko še bolj šokanten. Tam je za nakup 100 kvadratnih metrov nepremičnine potrebnih kar 297 mesečnih neto plač, kar pomeni skoraj 25 let dela. Podobno je na Slovaškem, kjer je potrebnih 274 plač, kar ustreza 23 letom dela. Te države se soočajo z izjemno nizkimi povprečnimi plačami v primerjavi s cenami nepremičnin, kar pomeni, da je za povprečnega prebivalca lastništvo nepremičnine skoraj nedosegljiv cilj.

Primerjava z Zahodno Evropo: Večja plača, manjši problem

Na Irskem je za nakup nepremičnine potrebnih 123 mesečnih plač, na Švedskem 129. To pomeni, da prebivalci teh držav za lastništvo nepremičnine delajo približno 10 let. Razlog za to je v višjih povprečnih plačah, ki omogočajo hitrejše varčevanje za večje naložbe, kot so stanovanja ali hiše.

Kaj pa svet?

Če pogledamo širše, je najugodnejša država za nakup nepremičnine glede na povprečno plačo Južna Afrika, kjer je za nakup 100 kvadratnih metrov potrebnih le 71 povprečnih mesečnih plač – to je nekaj več kot 6 let dela. Tudi ZDA se ponašajo z ugodnim razmerjem, saj je potrebnih 76 plač, čeprav se cene močno razlikujejo med posameznimi zveznimi državami.

Na drugem koncu lestvice pa najdemo Nepal, kjer je za nakup nepremičnine potrebnih neverjetnih 684 povprečnih neto plač. V Turčiji je situacija podobno zaskrbljujoča, saj je potrebnih 631 plač, kar pomeni, da bi tamkajšnji prebivalci morali delati več kot 52 let, da bi si lahko privoščili 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje.

Nepremičninska dostopnost v Evropi pod drobnogledom

Raziskava jasno kaže, da dostopnost nepremičnin v Evropi močno niha, pri čemer zahodne države še vedno ponujajo relativno ugodne možnosti za povprečne državljane, medtem ko srednja in vzhodna Evropa zaostajata. Slovenija, ki bi lahko s svojimi naravnimi lepotami in kakovostjo življenja privabljala mlade družine, mora nujno nasloviti problem predragih nepremičnin. Brez reform na področju stanovanjskih politik in povečanja dostopnosti stanovanjskega trga bo lastništvo doma za mnoge ostalo le sanje.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …

LJUBLJANA – Razkritja o plačah na RTV Slovenija že nekaj časa sprožajo ogorčenje, začudenje in ne nazadnje – kopico vprašanj. Kako je mogoče, da tako majhna država, kjer nacionalni medij pogosto tarna nad finančno stisko, zaposluje več ljudi na prebivalca kot mnoge večje in bogatejše države? Številke ne lažejo, toda kaj zares stoji za njimi?

Kakšne so dejanske številke?

Začnimo pri najbolj osnovnem: stroški za plače. V prvih desetih mesecih leta 2023 je RTV Slovenija za plače svojih redno zaposlenih namenila 75,5 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz RTV-prispevka v tem času znašali 74,2 milijona evrov. Če povzamemo – več kot zberemo, porabimo. Toda to ni edini problem.

Po zadnjih podatkih zavod zaposluje več kot 2.000 ljudi, kar predstavlja neverjetnih 98 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: Avstrija, ki je znana po dobro urejenem javnem sektorju, ima na nacionalnem mediju 43 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Nemčija, velesila s skoraj 20-krat več prebivalci kot Slovenija, pa zgolj 31 na 100.000 prebivalcev. Naša številka je torej – milo rečeno – impresivna. In kdo ve, mogoče res potrebujemo tako obsežno ekipo, da poskrbi za vse “najbolj gledane” vsebine, kot so razvedrilne oddaje, ki jih velikokrat preglasijo reklamni bloki? Poročajo Slovenske novice.

Kdo zasluži največ?

Med najvidnejšimi obrazi RTV Slovenija, ki pogosto polnijo tudi naslove, je zagotovo Miša Molk. Njena osnovna bruto plača za december 2021 je znašala 4.068 evrov, vendar se je zaradi dodatka za delovno dobo povečala na 4.503 evre bruto. Dodatek za delovno dobo – ta stari znanec, ki “nagradi” tiste, ki so že dolgo na istem delovnem mestu – znaša 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe. Povsem zakonito, a morda ne najbolj pravično, sploh če gledamo skozi prizmo mlajših zaposlenih, ki podobnih privilegijev nimajo. Poroča Siol.net.

View this post on Instagram

A post shared by Timotej Bistan (@timotejbistan)

Kaj pa primerjava z Evropo?

Tukaj postane zgodba še bolj zanimiva. Slovenija se po številu zaposlenih na nacionalnem mediju uvršča v sam vrh Evrope. Hrvaška, s katero se radi primerjamo, ima na 100.000 prebivalcev 66 zaposlenih, Avstrija 43, Švedska 37, medtem ko Nemčija zaostaja s pičlimi 31 zaposlenimi na 100.000 prebivalcev. Je to res odraz naše zavezanosti kulturi, informiranju in razvedrilu? Ali pa morda preprosto še en primer, kako sistem ne zna prilagoditi obsega delovanja realnim potrebam? Poročajo Slovenske novice.

Finančna slika: tragedija ali komedija?

Te številke bi bile morda bolj prebavljive, če bi RTV Slovenija poslovala uspešno. A realnost je drugačna. Zavod se že leta sooča s finančnimi težavami, ki jih ne morejo reševati zgolj dodatni prihodki iz RTV-prispevka. Kritiki opozarjajo, da je trenutna struktura zaposlenih preprosto preveč razkošna za državo naše velikosti, medtem ko nekateri menijo, da bi bilo treba prednost dati modernizaciji in kakovostni produkciji.

Pri tem ne gre spregledati, da bo prenašanje bremena na plače še večje, ko bo v letu 2025 začela veljati nova plačna reforma v javnem sektorju. Reforma predvideva povprečno 19-odstotno zvišanje osnovnih plač, kar pomeni, da bodo nekateri zaposleni prejeli tudi do 380 evrov več. Si to RTV Slovenija sploh lahko privošči? Poroča RTVSLO.si.

Kaj pa plačilo RTV prispevka?

Kaj pravijo zaposleni?

Na eni strani imamo kritike in številke, na drugi pa ljudi, ki so srce vsake organizacije. Veliko zaposlenih na RTV Slovenija opozarja, da je njihovo delo vredno bistveno več kot “strošek”. Pokrivajo informativne programe, kulturne vsebine, športne dogodke, vse to pogosto s kadrovsko podhranjenostjo. A kako to uskladiti z dejstvom, da nacionalni medij očitno zaposluje več ljudi kot mnogi večji evropski mediji?

Zgodba RTV Slovenija je kot slabo režirana serija – vsakič, ko se pojavi upanje na izboljšanje, sledi nov zaplet. Rešitve gotovo niso preproste, a dejstvo je, da brez temeljite reorganizacije poslovanja in bolj premišljenega proračunskega načrtovanja ne bo šlo.

Kaj nas čaka? Več denarja za plače, manj za vsebine, več razprav in manj rešitev? Ena stvar pa je gotova: če bo šlo tako naprej, bomo o tej temi še veliko brali in poslušali – na račun svojih prispevkov.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X

Ali bo Slovenija ostala brez urgentne medicine?

Slovenska urgentna medicina se sooča s hudimi težavami. Preobremenjeni zdravniki, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe so le nekateri od izzivov, s katerimi se sooča ta ključna veja zdravstva. Vlada se zaveda resnosti problema in je napovedala več ukrepov za izboljšanje stanja. Med njimi so nagrajevanje zdravstvenih delavcev, uvedba novih specializacij in širitev mreže urgentnih centrov. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj za rešitev kompleksnega problema.

Pomanjkanje zdravnikov in sestre

Eden od največjih problemov slovenske urgentne medicine je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Mladi zdravniki se vse manj odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, saj je delo izjemno zahtevno in stresno. K temu prispevajo dolge delovne ure, velika odgovornost in relativno nizke plače. Tudi med medicinskimi sestrami je veliko nezadovoljstvo, saj so preobremenjene in podplačane.

Nove specializacije in nagrade

Vlada je napovedala uvedbo novih specializacij za medicinske sestre in zdravstvenike v urgentni dejavnosti. Ta ukrep bi lahko pripomogel k povečanju števila usposobljenega kadra. Poleg tega bo ministrstvo za zdravje nagradilo zdravstvene delavce glede na obremenitve, kar bi lahko motiviralo zdravnike, da ostanejo v urgentni medicini.

Širitev mreže urgentnih centrov

Drugi pomemben ukrep je širitev mreže urgentnih centrov. Manjši satelitski centri naj bi razbremenili večje bolnišnice in zagotovili boljšo dostopnost do nujne medicinske pomoči v lokalnih okoljih.

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović poudarja, da je treba izboljšati pogoje dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev kot tudi plač. Po njenem mnenju gre za izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja. Podobnega mnenja je tudi predsednik Sekcije za urgentno medicino Gregor Prosen, ki opozarja na velike urne obremenitve in stres, ki ga zdravniki doživljajo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Razgovor za delo, ki je postal spletna senzacija: Plača 460 €, vprašanja pa naravnost žaljiva! (FOTO)

Iskanje zaposlitve je lahko stresno, še posebej, ko se pričakovanja ne ujemajo z resničnostjo. Ena izmed kandidatk iz Srbije je na platformi Threads delila svoje neprijetno izkušnjo s razgovora za delo v znani verigi trgovin, ki posluje tudi v Sloveniji in na Hrvaškem. Njena objava je hitro postala viralna, saj je zbrala več kot milijon ogledov.

Neprepričljiva vprašanja na razgovoru za delo

Kandidatka je opisala, da jo je na razgovoru pričakal vprašalnik podjetja, ki ga je morala izpolniti, preden se je srečala z osebo iz kadrovskega oddelka. Med vprašanji, ki jih je morala odgovoriti, so bila:

  • “Katero letnico rojstva imate?”
  • “Kakšna je vaša matična številka?”
  • “Kdaj ste bili nazadnje na specialističnem zdravniškem pregledu?”
  • “Ali imate otroke in koliko so stari?”

Kandidatka je bila zgrožena, saj so številna vprašanja, kot pravi, zakonsko prepovedana. “Vsa ta vprašanja so popolnoma neprimerna in kažejo na diskriminacijo,” je zapisala. Ob tem je poudarila, da bi bilo delo plačano skromnih 460 evrov (54.000 dinarjev), kar je še dodatno razburilo javnost.

Odzivi javnosti

Objava je sprožila burno razpravo na spletu. Med komentarji so bili tako podporniki, ki so se zgrozili nad neprimernim vprašanjem, kot tudi posamezniki, ki so zagovarjali prakso zbiranja določenih podatkov.

Ena izmed komentatork je zapisala: “Vse to je kriminalno. Nihče vas ne sme spraševati o vaši starosti, bolezni ali otrocih.” Druga je dodala: “JMBG je lahko potreben ob zaposlitvi, vendar nikakor na razgovoru.”

Javila pa se je tudi uslužbenka iste verige trgovin s Hrvaške, ki je pojasnila, da pri njih takšna vprašanja niso običajna: “Imamo standardne obrazce, kjer so nekatera vprašanja opcijska. Vprašanja o zdravniških pregledih ali otrocih pri nas zagotovo niso del postopka.”

Diskriminacija in zakonodaja

V mnogih državah, tudi v Sloveniji, so določena vprašanja na razgovoru za delo prepovedana, saj predstavljajo obliko diskriminacije. Vprašanja o starosti, zdravstvenem stanju ali družinskem življenju kršijo pravico kandidata do zasebnosti in so lahko podlaga za pritožbo. Kandidatke in kandidati imajo pravico zahtevati spoštovanje zakonodaje in transparentnost pri zaposlitvenih postopkih.

Plača, ki razburja

Ob neprimernih vprašanjih je javnost dodatno razburila nizka ponujena plača za delovno mesto, ki znaša 460 evrov. V času naraščajočih življenjskih stroškov mnogi opozarjajo, da je to neustrezna in nepravična ponudba za delo v trgovini. “Za takšno plačo pričakujejo, da bodo ljudje sprejemali takšno obravnavo? Sramota,” je bil eden izmed komentarjev.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Toliko denarja?! Razkrivamo šokantne zneske izplačil najbolj priljubljenim v HSE za junij 2024

LJUBLJANA – Plače in bonusi v HSE: Šokantna izplačila v višini do 44.768 evrov sprožila val ogorčenja

V juniju 2024 so v podjetju Holding Slovenske Elektrarne (HSE), ki je eno najpomembnejših državnih podjetij, zabeležili izjemno visoke prejemke, ki so se gibali do 44.768 evrov neto za posameznega marketinškega strokovnjaka. To je več kot 40 povprečnih slovenskih plač, kar je močno razburilo javnost in spodbudilo vprašanja o transparentnosti in pravičnosti teh izplačil. Razkritje je sprožilo polemike o tem, ali so tako visoki prejemki upravičeni, zlasti glede na finančno pomoč države, ki jo je podjetje prejelo v preteklosti.

V javno dostopnem dokumentu o izplačilih, objavljenem na družbenih omrežjih, so predstavljeni različni zneski izplačil zaposlenim v Holdingu Slovenske Elektrarne (HSE) za mesec junij 2024. Najvišje izplačilo je v višini 44.768,68 evrov, kar je šokiralo javnost. Med prejemniki izplačil izstopa tudi ime Tanja Čuk Jeran, ki je prejela 24.025,42 evrov, kar jo uvršča med višje plačane zaposlene v podjetju.

Ostala izplačila so nižja, a še vedno izjemno visoka, kar vključuje zneske, kot so 21.793,50 evrov in 18.656,39 evrov. Ti zneski so večkratnik povprečne slovenske plače, kar dodatno vzbuja vprašanja o transparentnosti in upravičenosti takšnih prejemkov, še posebej v luči preteklih izgub podjetja, ki so jih pokrila proračunska sredstva.

Kritiki trdijo, da takšne vsote niso primerne za podjetje, ki deluje v javnem sektorju in je prejelo finančno pomoč, medtem ko zagovorniki izpostavljajo, da je za vodenje podjetja potrebna vrhunska strokovnost, ki se tudi ustrezno plačuje.

Seznam izplačil, objavljen na spletu.

HSE – državno podjetje z velikimi finančnimi izzivi

HSE je eno največjih državnih podjetij v Sloveniji in igra ključno vlogo pri proizvodnji električne energije. Leta 2023 in 2024 se je soočalo z izjemnimi finančnimi izzivi, ki so bili posledica energetskih kriz, kar je pripeljalo do finančne injekcije s strani države v višini 492 milijonov evrov, ki jo je podjetje moralo vrniti.

Kljub temu, da je HSE z uspešnim poslovanjem do maja 2024 vrnilo celotno državno pomoč, je ostalo veliko dvomov glede transparentnosti upravljanja podjetja. Še posebej so visoki prejemki izstopali v času, ko je podjetje še naprej prejemalo proračunska sredstva za pokritje izgub. V letu 2023 je podjetje zabeležilo 500 milijonov evrov izgube, ki jo je pokril proračun, kar je še dodatno spodbudilo javno razpravo o ustreznosti visokih izplačil.

Objava na družbenih omrežjih o izplačilih v HSE.

Ali so izplačila upravičena?

Razkritje, da so nekateri posamezniki v HSE prejeli več deset tisoč evrov neto prejemkov za mesec junij 2024, odpira številna vprašanja o upravičenosti teh zneskov. Visoke bonuse in plače običajno prejemajo zaposleni na najvišjih položajih, vendar je vprašanje, ali so takšni prejemki v podjetju, ki je bilo deležno državne pomoči, moralno sprejemljivi.

Kritiki opozarjajo, da se takšni prejemki izplačujejo na račun davkoplačevalcev, ki so s proračunskimi sredstvi pokrili izgube podjetja. Hkrati pa zagovorniki trdijo, da so bonusi in visoke plače nujni za privabljanje in zadrževanje visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so ključni za uspešno vodenje tako kompleksnih podjetij, kot je HSE.

Transparentnost in odgovornost podjetja

V času, ko je javnost vse bolj pozorna na porabo javnih sredstev in transparentnost poslovanja državnih podjetij, bi moralo HSE podati jasnejša pojasnila glede upravičenosti teh visokih izplačil. Podjetje je do zdaj še ni dalo uradnega odgovora na vprašanja javnosti glede specifičnih prejemkov, kar dodatno povečuje nezaupanje med državljani.

Privatizacija dobičkov in podružbljanje izgub je ena glavnih kritik, ki se pojavlja v javni razpravi. Gre za percepcijo, da se dobički v uspešnih letih porazdelijo med posameznike v podjetju, medtem ko izgube pokriva država, torej davkoplačevalci. Ta vzorec spodbuja k vprašanju, ali je potrebna večja odgovornost in nadzor nad državnim podjetjem.

Kaj sledi?

Javnost in mediji so že pozvali, da HSE nemudoma predstavi bolj transparentne podatke o strukturi plač in bonusev. Pozivi k reviziji poslovanja podjetja so vse glasnejši, saj želijo zagotoviti, da se proračunska sredstva porabljajo odgovorno in pošteno.

HSE bo moralo v prihodnosti okrepiti zaupanje javnosti, zlasti glede na svojo ključno vlogo v slovenskem energetskem sektorju. Prihodnje poslovanje podjetja bo verjetno podvrženo večji pozornosti, zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo izplačila, bonuse in finančno stabilnost.

Razkritje o izplačilih v HSE je odprlo pomembno vprašanje o tem, kako odgovorno podjetja ravnajo z javnimi sredstvi. Javno podjetje, ki deluje v kritičnem sektorju, kot je energetika, mora ravnati pregledno, saj le tako lahko ohrani zaupanje javnosti. HSE mora hitro in odločno ukrepati, da jasno pojasni svoje poslovanje in izplačila, ter s tem umiri razburjeno javnost.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, X, www

Učitelji zapuščajo šole: Plače v izobraževanju postajajo nevzdržne

Slovenske šole se soočajo z resnim pomanjkanjem učiteljev, kar postaja vse bolj pereča težava. Na pragu novega šolskega leta manjka približno 4000 učiteljev, kar je rezultat nizkih plač, slabe delovne klime in pomanjkanja sistemskih rešitev. Šole se zato vse bolj zatekajo k študentskemu delu in honorarnim sodelavcem, kar pa ni dolgoročna rešitev.

Nizke plače odganjajo učitelje

Pomanjkanje učiteljev je neposredno povezano z nizkimi plačami v sektorju. Mnogi učitelji, še posebej začetniki, opozarjajo, da so plače prenizke za preživetje, še posebej v primerjavi z drugimi poklici. Nives Počkar, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije, poudarja, da se mnogi učitelji, ki so se izobrazili za ta poklic, odločajo za delo v drugih panogah, kjer so plače višje. Šokantno je, da učitelj, ki dela v trgovini, zasluži več kot v razredu, kar kaže na alarmantno stanje v izobraževalnem sektorju.

Kadrovska kriza v izobraževanju

Podatki kažejo, da se je konec julija 2024 na Zavodu za zaposlovanje prijavilo 2615 brezposelnih oseb s področja izobraževanja, med njimi 1143 učiteljev in strokovnih delavcev. Hkrati je bilo prijavljenih 3242 prostih mest za učitelje, kar kaže na velik razkorak med potrebami šol in razpoložljivimi kadri. Kljub temu, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje trdi, da vzgojno-izobraževalni proces poteka nemoteno, praksa kaže, da je pomanjkanje učiteljev vse bolj občutno​.

Sistemske spremembe so nujne

Predstavniki izobraževalnega sektorja opozarjajo, da so potrebne korenite sistemske spremembe, če želimo ustaviti negativne trende v izobraževanju. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je kritičen do trenutnih ukrepov in opozarja, da so ti premalo ambiciozni in ne rešujejo dolgoročnih težav. Plače učiteljev začetnikov v Sloveniji močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem, kar odvrača mlade od tega poklica.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je poudaril, da poleg nizkih plač učiteljski poklic v Sloveniji izgublja ugled, kar še dodatno zmanjšuje zanimanje za ta poklic. Tudi Stanka Preskar, namestnica direktorja Zavoda za šolstvo, opozarja, da je potrebna večja podpora učiteljem, da bi se lahko osredotočili na svoje osnovno delo – poučevanje, namesto na administrativne in druge naloge, ki jim jemljejo energijo.

Prihodnost izobraževanja v Sloveniji

Slovenija se mora resno soočiti z izzivi v izobraževalnem sektorju. Potrebni so takojšnji ukrepi, ki bodo izboljšali pogoje dela učiteljev, zvišali njihove plače in ponovno dvignili ugled učiteljskega poklica. Če teh sprememb ne bo, se bo kadrovska kriza v šolstvu le še poglabljala, kar bo negativno vplivalo na kakovost izobraževanja in prihodnost naslednjih generacij.

EK; Facebook, Pexels