Murska Sobota – idilično panonsko mestece ali ena najbolj onesnaženih točk v Sloveniji? Ko govorimo o kakovosti zraka, se zdi, da je realnost bližje drugemu opisu. Čeprav prebivalci o težavi pogosto govorijo med seboj, so številke zdaj tu – in niso obetavne.

Vse se začne pri trdih delcih PM10 in PM2.5 – tistih mikroskopsko majhnih onesnaževalcih, ki jih ne vidimo, a jih dihamo vsak dan. Kaj pomenijo ti delci? Kako vplivajo na zdravje? In predvsem – zakaj prav Murska Sobota izstopa med ostalimi slovenskimi mesti?

Cankarjeva ulica – sprehajališče ali dihališče nevarnih delcev?

Ko se sprehodite po Cankarjevi ulici, ki se vije skozi središče mesta, morda opazite, da je zrak gostejši, težji. Morda celo zaznate vonj po dimu, zlasti v hladnih mesecih, ko peči v okoliških hišah delajo na polno. Merilne postaje ARSO prav tu zaznavajo najvišje vrednosti nevarnih delcev v zraku.

Kako nevarne so te vrednosti? Dovoljena dnevna mejna vrednost PM10 je 50 mikrogramov na kubični meter, a v Murski Soboti smo to številko lani presegli kar 24-krat! To sicer še vedno ostaja pod zakonsko mejo (35 preseganj letno), a trend ni spodbuden.

In to še ni vse – najvišjo letno povprečno vrednost PM2.5 v Sloveniji so izmerili prav tu, ob Cankarjevi ulici: 19 mikrogramov na kubični meter!

Kaj pomeni vdihavanje teh delcev?

Lahko bi rekli: nič dobrega. Trdi delci so majhni, skoraj nevidni sovražniki, ki prodrejo globoko v pljuča, v najslabšem primeru pa celo v krvni obtok. Njihova prisotnost je povezana s:

• povišanim tveganjem za pljučne bolezni (bronhitis, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen – KOPB),
• srčno-žilnimi obolenji (večja verjetnost srčnega infarkta, možganske kapi),
• draženjem oči, nosu, grla,
• dolgotrajno pa celo z večjo umrljivostjo.

Zadostuje že en sam dan z visoko koncentracijo PM10, da se poveča število obolelih za dihalnimi težavami. Otroci, starejši in kronični bolniki so še posebej ranljivi.

Zakaj ravno Murska Sobota?

Preprost odgovor bi bil: ker je mesto majhno, promet umirjen in industrije skoraj ni več, kajne? No, realnost je precej bolj kompleksna. Glavni krivci za onesnaženje zraka v mestu so:

1. Individualna kurišča – v Murski Soboti je še vedno ogromno gospodinjstev, ki se ogrevajo na les in premog, pogosto v zastarelih pečeh, ki v zrak spuščajo delce saj, dima in pepela.
2. Promet – resda mesto nima hude prometne gneče kot Ljubljana, a starejša dizelska vozila na cestah prispevajo svoj delež k onesnaženju. Hladni zimski dnevi, ko je več avtomobilov na cesti in manj vetra, pomenijo, da se zrak ne premika in umazanija ostaja tam, kjer jo vdihavamo – tik nad tlemi.
3. Geografska lega – Murska Sobota leži na ravninskem območju, kjer ni naravnih ovir (gričev ali gora), ki bi pomagale razpršiti onesnaženje. Ob mirnem vremenu se delci kopičijo in mesto postane prava zračna past.

Je rešitev sploh mogoča?

Čeprav so številke skrb vzbujajoče, Murska Sobota še ni izgubljen primer. A brez resnih sprememb se bo onesnaženje samo še stopnjevalo. Kaj lahko storimo?

• Prenovimo peči in kurilne sisteme – premog in vlažen les bi morali nadomestiti s čistejšimi energenti, kot so plin, toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Mesto bi moralo povečati subvencije za zamenjavo starih peči.
• Zmanjšajmo promet v mestnem središču – pešcem in kolesarjem prijazno mesto bi pomenilo manj emisij iz vozil. Kaj pa več mestnih avtobusov na električni pogon?
• Spodbujajmo ozelenitev mesta – drevesa in zelene površine lahko pomagajo filtrirati zrak in zmanjšati količino škodljivih delcev.
• Ozaveščanje prebivalcev – vsi moramo razumeti, kako velik problem je to, in začeti pri sebi. Manj kurjenja, manj nepotrebne vožnje z avtom – mali koraki so tisti, ki štejejo.

Kako dolgo bomo še dihali ta zrak?

Murska Sobota ima priložnost, da se izogne scenariju, v katerem onesnaženje postane kronični problem brez rešitve. A za to bo potreben skupni napor prebivalcev, lokalne oblasti in države.

Bo leto 2025 prelomno? Ali bomo čez nekaj let pisali iste članke, zgolj z višjimi številkami?

Pripravil: E. K. Vir: Arso, Freepik

V Murski Soboti se zima ne kaže le skozi nizke temperature in meglo, temveč tudi skozi povišane vrednosti onesnaževal v zraku. Današnje meritve, čeprav nekoliko boljše kot včerajšnje, še vedno kažejo zaskrbljujoče številke. Na Cankarjevi ulici so izmerili koncentracijo delcev PM10 pri 26 mikrogramih na kubični meter, PM2,5 pa kar 25 mikrogramov. V Rakičanu so bile vrednosti nekoliko nižje – 22 mikrogramov za PM10 in 21 za PM2,5 – vendar to ne prinaša tolažbe.

Včeraj, ko so bile koncentracije PM10 na Cankarjevi ulici pri 45 mikrogramih in v Rakičanu pri 44 mikrogramih, je Murska Sobota zasedla neslavno prvo mesto na lestvici najbolj onesnaženih krajev v Sloveniji. Čeprav se danes stanje malenkost izboljšuje, dejstvo ostaja: kakovost zraka je daleč od zadovoljive.

Zakaj je Murska Sobota pozimi podvržena slabemu zraku?

Murska Sobota se že leta bori z zimskim onesnaženjem, ki ga povzročajo kombinacija gospodinjskih kurilnih naprav, industrijskih emisij in specifičnih vremenskih pogojev. Mnogi prebivalci še vedno kurijo trda goriva, kar je razumljivo zaradi nižjih stroškov, vendar to pomeni večje izpuste delcev, ki ostajajo ujeti v hladnem in brezvetrnem zraku.

Dodajte temu še geografsko lego Pomurja, kjer nizko ležeča območja in megleni dnevi preprečujejo naravno razpršitev onesnaževal, in dobite recept za težave. Zrak, ki ga dihamo, postane težek – dobesedno in figurativno.

Številke in zdravje: Zakaj bi nas moralo skrbeti?

Morda se vprašate, kaj pomeni 45 mikrogramov na kubični meter? Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije določajo, da bi morali biti povprečni dnevni nivoji PM10 pod 15 mikrogrami, idealno pa celo nižji. Pri takih številkah, kot jih vidimo v Murski Soboti, že govorimo o resnih zdravstvenih tveganjih.

Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko vodi do bolezni dihal, poslabša astmo in kronične obstruktivne pljučne bolezni ter poveča tveganje za srčno-žilne težave. Ranljive skupine, kot so otroci, starejši in ljudje z že obstoječimi boleznimi, so še posebej izpostavljeni.

V zadnjih letih so lokalni zdravniki poročali o porastu obiska pacientov z dihalnimi težavami prav v zimskih mesecih. “To niso le številke. To so otroci, ki imajo več napadov astme, starejši ljudje, ki težje dihajo, in delavci, ki se izčrpajo hitreje,” pravi zdravnik iz Murske Sobote.

Kaj lahko storimo kot skupnost?

Problem je kompleksen, vendar to ne pomeni, da ni rešitev. Na lokalni ravni bi lahko zmanjšali uporabo trdih goriv v gospodinjstvih z boljšo energetsko oskrbo in subvencijami za toplotne črpalke ali daljinsko ogrevanje. Občine bi lahko vlagale v ozelenitev urbanih območij, kar ne bi le izboljšalo kakovosti zraka, ampak bi tudi dvignilo kakovost življenja.

Ljudje sami lahko prispevajo k zmanjšanju emisij – manj vožnje z avtomobili, boljša izolacija domov in prehod na obnovljive vire energije. Vsaka majhna sprememba šteje, ko gre za skupno zdravje.

Prebujena zima, prebujena odgovornost

Murska Sobota ni edino mesto, ki se sooča s slabim zrakom, vendar je zgodba Pomurja še posebej opomnik na vpliv, ki ga imajo naše odločitve na okolje in zdravje. Če se kot skupnost ne zganemo zdaj, bomo prihodnje zime morda dihali še težji zrak – ali pa ga sploh ne bomo več dihali brez posledic. Boljši zrak ni samo nuja, ampak dolžnost, ki jo dolgujemo prihodnjim generacijam.

Napisal: E. K.

Vir: Arso

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine, se že nekaj dni sooča z izjemno visokimi stopnjami onesnaženosti zraka. Po podatkih podjetja IQAir je mesto doseglo drugo mesto na svetu glede onesnaženosti zraka, takoj za Lahorejem v Pakistanu, kar ni le zaskrbljujoč podatek, ampak tudi opomnik na nujnost ukrepanja pri reševanju okoljskih težav, s katerimi se mesto sooča že dolgo časa.

Kakšen je indeks onesnaženosti in kaj to pomeni za zdravje ljudi?

Indeks onesnaženosti zraka v Sarajevu je dosegel 266, kar pomeni, da je zrak v mestu v zelo nezdravem območju. Številka 266 je skoraj štirikrat večja od priporočene letne vrednosti, ki jo za kakovost zraka postavlja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). V praksi to pomeni, da so trdni delci PM2,5 v zraku, ki so najbolj škodljivi za zdravje ljudi, večkrat višji od priporočene meje.

Zrak s tako visokim indeksom je nevaren za vse, a še posebej za otroke, starejše in tiste z obstoječimi srčno-žilnimi težavami. Strokovnjaki priporočajo, da ljudje ostanejo v zaprtih prostorih, zaprejo okna, uporabljajo zaščitne maske in se izogibajo telesni aktivnosti na prostem. Na žalost pa ni le nekaj redkih dni, ko se Sarajevo znajde v takšni situaciji. Onemogočenost gibanja na prostem in poslabšanje zdravja postajata vse bolj običajna.

Zakaj je Sarajevo med najbolj onesnaženimi mesti na svetu?

Onesnaženost zraka v Sarajevu ni nov pojav, temveč se že dolgo časa bori z izjemno visokimi koncentracijami škodljivih delcev. Glavni razlogi so kompleksni in segajo od geografskih lastnosti mesta, do industrije, prometa in osebnih navad prebivalcev.

Sarajevo je namreč postavljeno v dolini, obdano z gorami, kar pomeni, da temperaturne inverzije preprečujejo, da bi onesnaževalci pobegnili v višje plasti atmosfere. To povzroči, da se onesnaževalci kopičijo in vplivajo na kakovost zraka v mestu. Poleg tega pa je ogrevanje s premogom in lesom v zimskih mesecih še vedno zelo pogost način ogrevanja, kar znatno povečuje količino škodljivih snovi v zraku. Starejša vozila z visokimi emisijami pa še dodatno prispevajo k onesnaževalcem, ki se ne omejijo le na industrijske emisije, ampak so prisotni tudi na mestnih cestah.

Kaj to pomeni za zdravje prebivalcev Sarajeva?

Znanstvene raziskave in študije so že večkrat opozorile na resne dolgoročne posledice, ki jih ima izpostavljenost onesnaženemu zraku. Poleg povečanja tveganja za bolezni dihal, kot so astma in bronhitis, onesnažen zrak negativno vpliva tudi na srčno-žilni sistem, kar povečuje tveganje za srčne bolezni, kap in povišan krvni tlak. Najhujši učinki onesnaževalcev pa so seveda najprej občutni pri otrokih in starejših ljudeh, katerih imunski sistem je že oslabljen.

Dolgoročna izpostavljenost onesnaženemu zraku je lahko tudi vzrok za raka in lahko povzroči nepopravljivo škodo na pljučih, zato ni presenetljivo, da se v Sarajevu pogosto pojavljajo povečana števila obolelih za temi boleznimi. Mnogi prebivalci se zato sprašujejo, ali bo potreben popoln prelom s trenutnimi navadami, da bi se kakovost zraka začela izboljševati.

Kaj Sarajevo potrebuje, da izboljša kakovost zraka?

Rešitev za onesnaženje zraka v Sarajevu ni enostavna. Potrebni so skupni napori na različnih področjih:

• Prehod na čistejše vire energije za ogrevanje, kot so toplotne črpalke ali sončna energija, bi lahko pripomogel k zmanjšanju onesnaževalcev, ki nastajajo zaradi kurjenja premoga in lesa.
• Spodbujanje uporabe električnih in hibridnih vozil bi zmanjšalo emisije, ki prihajajo iz prometa, in pripomoglo k izboljšanju kvalitete zraka v mestu.
• Več zelenih površin bi pomagalo pri naravni filtraciji zraka, saj drevesa in rastline učinkujejo kot naravni filtri, ki odstranjujejo škodljive snovi iz okolja.
• Izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev o pomenu trajnostnega življenja ter spodbujanje k uporabi javnega prevoza ali hoji peš lahko prav tako pozitivno vplivajo na zmanjšanje onesnaženosti.

Kako je Ljubljana primerjano z drugimi mesti?

Medtem ko Sarajevo in druge države Balkana še vedno najbolj trpijo zaradi slabe kakovosti zraka, Ljubljana dosega precej boljše rezultate. Z indeksom onesnaženosti 56, Ljubljana zaseda 76. mesto na svetovnem seznamu mest, kjer je kakovost zraka ocenjena kot zmerna. To pomeni, da Ljubljana ni brez težav, vendar pa je kakovost njenega zraka precej boljša v primerjavi s Sarajevom, Prištino in Skopjem, ki so zaradi svojih industrijskih praks in pomanjkanja zelenih površin veliko bolj onesnažena.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Sarajevo se trenutno sooča z hudim onesnaženjem, ki ogroža zdravje njegovih prebivalcev. Čeprav se mesta v državah Zahodnega Balkana že dolgo časa bojujejo z onesnaženjem zraka, se mora zgoditi več, da bi se stanje izboljšalo. Nujno je potrebno ukrepati na različnih ravneh – od politike, infrastrukture, do spremembe vsakdanjih navad prebivalcev. Če to ne bo rešeno, bodo posledice za zdravje resno vplivale na prihodnost tega mesta in njegovih ljudi.

Napisal: E. K.

Vir: www, Envato