Slovenijo preplavile podgane – Strokovnjaki opozarjajo, da se nevarnost še povečuje!

V zadnjih mesecih so v Sloveniji zabeležili drastično povečanje števila podgan, kar sproža skrbi tako glede zdravja kot varnosti. Čeprav ti glodavci v Sloveniji in drugih državah EU niso ključni prenašalci nalezljivih bolezni, so strokovnjaki opozorili na potencialno nevarnost širjenja bolezni, kot sta leptospiroza in hemoragična mrzlica. Razmere se slabšajo, saj je število podgan v urbanih središčih v vzponu, zlasti zaradi nepravilne deratizacije in naraščajoče količine odpadkov.

Drastično povečanje števila podgan – kaj je krivo?

Strokovnjaki z Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo so opozorili, da se je število podgan v slovenskih mestih občutno povečalo. Razloge za to pripisujejo kombinaciji več dejavnikov, vključno z vremenskimi pogoji, razpoložljivostjo hrane v obliki odpadkov in nestrokovno izvedenimi deratizacijami. Prevelika toleranca do odlaganja odpadkov in premalo učinkovitih deratizacijskih ukrepov sta glavni težavi, ki omogočata podganam, da se prosto razmnožujejo.

Podgane so med najhitreje razmnožujočimi se glodavci – spolno zrele postanejo že po dveh mesecih in lahko imajo do 100 potomcev letno, kar pomeni, da lahko populacija hitro postane neobvladljiva. Strokovnjaki opozarjajo, da se bodo razmere brez učinkovitih ukrepov le še poslabšale.

Povečano število primerov leptospiroze – podgane kot prenašalci

V zadnjih mesecih so se pojavili tudi primeri leptospiroze, ki je ena izmed bolezni, ki jih lahko prenašajo podgane. Na ljubljanski infekcijski kliniki so v poletnih mesecih obravnavali 10 bolnikov, od tega tri na intenzivni negi, zaradi te bakterijske okužbe. Čeprav v Sloveniji podgane niso glavni vir širjenja bolezni, so pomembni prenašalci leptospir, bakterij, ki povzročajo bolezen. Poleg tega lahko podgane širijo tudi virus hemoragične mrzlice.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je pomembno spremljati epidemiološke podatke ter izvajati preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja za okužbe, povezane s podganami. Eden ključnih ukrepov je sistemska deratizacija, ki pa je v številnih mestih neustrezno načrtovana in izvedena.

Podgane se selijo zaradi poplav in pomanjkanja naravnih plenilcev

Poplave, ki so Slovenijo prizadele v zadnjih letih, so podganam povzročile izginotje naravnih habitatov, zaradi česar se te selijo bližje človeškim bivališčem. Poplave uničijo njihova zatočišča in plenilce, kar vodi do povečanega števila teh glodavcev v urbanih okoljih. Naravni plenilci podgan, kot so ujede in plenilski sesalci, so zaradi poplavnega uničenja prizadeti, kar pomeni, da se število podgan naravno ne regulira.

Ljubljana in Maribor sta med mesti, kjer je število podgan v zadnjem času še posebej naraslo. Junija so v Miklošičevem parku v Ljubljani izvedli deratizacijo, vendar težava še ni povsem odpravljena.

Kako lahko preprečimo nadaljnje širjenje podgan?

Za obvladovanje števila podgan je nujno izvajanje deratizacijskih ukrepov ter ozaveščanje javnosti o pomembnosti higienskih standardov. Zavod za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo dvakrat letno izvaja sistemsko deratizacijo, vendar opozarja, da so potrebni tudi dodatni ukrepi, kot so redno odstranjevanje odpadkov in ustrezno shranjevanje hrane.

V domačem okolju lahko posamezniki prispevajo k zmanjšanju tveganja z ustrezno higieno – redno zračenje prostorov, varno odstranjevanje odpadkov ter preprečevanje dostopa glodavcem v hiše in stanovanja so ključni ukrepi.

Razmere v Sloveniji se lahko stabilizirajo le s skupnim trudom vseh prebivalcev, podjetij in lokalnih oblasti, ki morajo bolj dosledno izvajati preventivne ukrepe in skrbno nadzirati populacijo glodavcev.

Napisal: E. K.

Vir: NIJZ, Pexels