Ko se letošnje leto preveša v zgodovinske zapise, ostaja eno dejstvo neizpodbitno – leto 2024 je bilo v Sloveniji najtoplejše v zadnjih 75 letih. Podatki Agencije RS za okolje (ARSO) pričajo o segrevanju, ki ga ni več mogoče spregledati: povprečna temperatura je bila kar 1,8 °C višja od povprečja obdobja 1991–2020. A kaj se skriva za tem številom? In zakaj bi nas to moralo skrbeti?

“Rekordi, ki niso razlog za praznovanje”

Če pogledamo podrobneje: februar 2024 je bil najtoplejši februar doslej, odklon temperature je znašal 5,5 °C – temperatura, ki prej spominja na zgodnjo pomlad kot na sredino zime. Poletje? Tudi julij in avgust sta z rekordnimi temperaturami pisala nova poglavja vremenske zgodovine. Samo november se je odrezal s temperaturami pod povprečjem, vendar je to prej izjema kot pravilo, saj je prekinil dolg niz 17 zaporednih mesecev nadpovprečne toplote.

Kakšne so posledice? Zime brez snega, daljša sušna obdobja, poplave ob obilnih nalivih – vse to so slike, ki smo jih v zadnjih letih že prevečkrat videli. Zimski športni centri, ki so še pred nekaj desetletji cveteli ob naravni snežni odeji, danes vse pogosteje računajo na umetno zasneževanje ali pa sploh ne odpirajo prog.

Zakaj se Slovenija segreva hitreje?

Slovenija se ne segreva le zaradi globalnega trenda – vpliva ima tudi njena lega. Alpe, ki bi morale delovati kot hladilnik, so v tem primeru tudi svojevrstna ovira. Zaradi zavetrne lege se hladen atlantski zrak le redko prebije do notranjosti države, zato imamo manj hlajenja, kot bi ga imeli bližje oceanu. Poleg tega odmik zime zmanjšuje snežno odejo, kar pomeni manj odboja sončnih žarkov in posledično še večje segrevanje.

Podnebni znanstvenik Žiga Zaplotnik pojasnjuje, da so tovrstni procesi dolgoročno nevarni. “Če bo tovrstno segrevanje trajalo še nekaj desetletij, bo naravna snežna odeja postala redkost, ne pravilo,” opozarja.

Padavine in “mokro” leto

Leto 2024 ni postreglo le z rekordnimi temperaturami, temveč tudi z obilnimi padavinami. Skupno je količina padavin znašala 110 % dolgoletnega povprečja, kar leto postavlja med 11 najbolj namočenih let od leta 1950. Največ padavin so zabeležili v območjih od Karavank do Pohorja ter na poti od Ljubljane proti Sežani. A tudi tukaj so kontrasti izraziti: čeprav je bilo leto mokro, sta bila november in december presenetljivo suha.

Od številk do posledic

Tovrstne spremembe niso le statistične zanimivosti – prinašajo realne posledice za kmetijstvo, infrastrukturo in vsakodnevno življenje. Poletne nevihte in suše ogrožajo pridelke, povečujejo stroške za namakanje in povzročajo škodo na infrastrukturi. Mestna središča med vročinskimi valovi postajajo vroče pasti, kjer temperatura asfaltnih površin preseže 40 °C.

Na drugi strani pa obilne padavine v nepričakovanih obdobjih povzročajo poplave in erozijo, kar smo v Sloveniji občutili že večkrat. Leta 2024 smo bili priča nevarnosti ekstremov – voda in suša, vročina in vlažnost, vse v istem letu.

Kam naprej?

Podatki ARSO so jasni, opozorila znanstvenikov še bolj. Slovenija je že sprejela Celovit nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki vključuje ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. A vprašanje ostaja: bo to dovolj hitro?

Čeprav strategije obstajajo, bodo ključne naslednje poteze – spremembe na individualni ravni in odločna politična dejanja. Boj s podnebnimi spremembami ni le stvar statistike in poročil, temveč stvar vsakdana vsakega izmed nas.

Napisal: E. K.

Vir: ARSO, Freepik

Če bi ob omembi belega božiča zatisnili oči in si skušali predstavljati tisto pravljično idilo – nežno sneženje, debelo snežno odejo, ki prekriva vse, kar pogled doseže, in škripanje pod nogami, bi marsikdo morda hitro pomislil: »Kdaj smo to nazadnje zares doživeli?« Realnost pa je, da je takšen božič v večjem delu Slovenije redkost že zadnjih 17 let.

Zadnji pravi bel božič, ko je sneg zares prekril dobršen del države, smo imeli leta 2007. A tudi takrat ni šlo za spektakel – snežna odeja je bila skromna, z izjemo nekaterih višje ležečih območij. V Ljubljani je bilo komaj 1 centimeter snega, medtem ko so Maribor, Celje in Murska Sobota beležili le od 5 do 6 centimetrov. Boljše vzdušje so imeli v Novem mestu z 9 centimetri snega, medtem ko so na severozahodu države, na območjih, kot je Koroška, zabeležili tudi do 50 centimetrov. Čeprav so prazniki leta 2007 za nekatere še uspeli ustvariti vtis pravljičnosti, pa so bili v resnici daleč od zimskih scen iz preteklosti.

Kdaj smo nazadnje doživeli bel božič-1

Kdaj smo nazadnje doživeli bel božič-2

Kdaj smo nazadnje doživeli bel božič-3

Kdaj smo nazadnje doživeli bel božič-4

Božič nekoč: Snežna nostalgija

Če pogledamo v zgodovino, so božična jutra nekoč prinašala prizore, ki so se zdeli vzeti iz pravljice. Leto 1994 je na primer eno tistih, ki ga mnogi starejši prebivalci Slovenije še danes omenjajo z leskom v očeh. Celotna država je bila takrat prekrita s snegom, od Obale do Gorenjske, snežna odeja pa je na nekaterih območjih merila več kot 50 centimetrov. Podobno čarobni so bili tudi božični dnevi leta 1969 in 1981, ko je praktično vsak kotiček Slovenije užival v belem prazničnem vzdušju.

A snežna romantika ni vedno povezana le s količino snega. Leta 2001 je božič postregel z ekstremnim mrazom – na Koroškem in v Murski Soboti so termometri kazali tudi pod -20 °C. Po drugi strani pa je bil božič leta 2009 precej nenavaden, saj so temperature lokalno presegle 19 °C, kar je bolj spominjalo na zgodnje poletje kot na zimo. Ta kontrast med preteklimi belimi božičnimi idilami in sodobnimi vremenskimi presenečenji lepo ponazarja, kako zelo so se prazniki v zadnjih desetletjih spremenili.

Zakaj snega ni več?

Medtem ko so v preteklosti bele božične praznike obravnavali skoraj kot nekaj samoumevnega, je danes jasno, da so zimski prazniki brez snega postali bolj pravilo kot izjema. Razlogov je več. Eden ključnih dejavnikov je sprememba podnebja, ki vpliva na pogostost in intenziteto sneženja. Nižje temperature, ki so nekoč zagotovile obstojnost snega, so zdaj vse redkejše, prav tako pa se obdobja sneženja prekrivajo z nenavadnimi otoplitvami.

Nižje ležeči kraji, kot sta Ljubljana in Maribor, snega skorajda ne vidijo več – ne le za božič, ampak tudi sicer. V nasprotju s tem pa kraji, kot so Rateče, Kredarica ali Babno polje, še vedno ohranjajo tradicijo belega božiča. Rateče so med letoma 1961 in 2021 zabeležile le devet zelenih božičev, a so tudi tam v zadnjem desetletju topli božični dnevi postali vse pogostejši.

Letos: Le ponekod bel božič

Leto 2024 prinaša drobce praznične idile. Med kraji, ki so jih snežne padavine tokrat obdarile, so Logatec (30 cm snega), Vrhnika (20 cm) in Postojna (15 cm). Bolj praznično vzdušje beležijo tudi v Babnem polju ter na Blokah, kjer snežna odeja dosega 30 centimetrov.

Vendar pa je jasno, da bo sneg na nižinah, kjer je zapadlo le nekaj centimetrov, hitro izginil. Kot opozarjajo meteorologi, bodo sončne lege v prihodnjih dneh sneg kmalu odtajale, kljub temu pa hladno vreme z dnevno temperaturo okoli 0 do 5 °C pomeni, da bo snežna odeja v višje ležečih krajih ostala še nekaj časa.

Napisal: E. K.

Vir: ARSO

Leto 2023 je bilo v Sloveniji izjemno toplo, morda celo bolj, kot si je kdo predstavljal. Če pa pomislimo na napovedi, da bo leto 2024 še toplejše, se že pojavijo resni pomisleki: kaj se bo zgodilo z našo deželo, če bodo temperature še naprej rasle? Nič ne kaže, da bi se trend segrevanja ustavil – nasprotno, v Sloveniji, kjer se globalne podnebne spremembe že čutijo bolj kot kje drugje, se hitrost naraščanja temperature že kaže kot alarmantna.

Leto 2024: Slovenija na preizkušnji

Če pogledamo podatke, ki jih navaja Gregor Vertačnik, klimatolog z Agencije za okolje (Arso), so razlike v temperaturah v primerjavi z predindustrijskim obdobjem že zelo izrazite. Leto 2024 naj bi bilo za 1,6 stopinje toplejše od predindustrijske dobe, kar je le nadaljevanje izjemnih temperaturnih skokov, ki smo jih spremljali že prejšnja leta. Skrb vzbujajoče ni zgolj dejstvo, da segrevamo, ampak predvsem hitrost tega segrevanja. V prvi polovici letošnjega leta so temperature v Sloveniji zrasle za skoraj 2 stopinji v primerjavi z običajnimi vrednostmi iz obdobja med letoma 1991 in 2020. Te številke postavljajo Slovenijo v sam vrh segrevanja v Evropi. Po napovedih bi lahko v prihodnjih desetletjih Slovenija dosegla temperaturni dvig za še dodatne tri stopinje, kar bi prineslo številne dramatične posledice za okolje.

Kako bi Slovenija izgledala s še večjim segrevanjem?

In tu se pojavi vprašanje, ki za mnoge zveni kot grozljiva domneva: kaj bi se zgodilo, če bi temperature v Sloveniji zrasle še za dve ali tri stopinje? Klimatolog Vertačnik ni nejasen: če bi Slovenija postala še toplejša, bi se soočili z usodnimi posledicami za naše ekosisteme, kmetijstvo in infrastrukturo. Zdravje gozdov, na katerih temelji tako biotska raznovrstnost kot gospodarstvo, bi bilo v hudi nevarnosti. Pod vplivom ekstremnih temperatur bi lahko gozdovi začeli obsežno propadati, predvsem zaradi povečane suše in pomanjkanja padavin. Ob tem bi bil znaten vpliv na kmetijske pridelke, ki so danes že pod pritiskom nepredvidljivih vremenskih pojavov. Tako bi suša postala še hujša, pridelki pa vse manj stabilni.

Poglejmo recimo primer smučarskega turizma. Zima je že zdaj vse krajša, z nižjim številom dni s snegom. V prihodnosti bi zaradi povišanih temperatur v alpskih območjih smučanje postalo luksuz, ki si ga bodo lahko privoščili samo tisti, ki bodo imeli srečo s pravimi vremenskimi razmerami. Tisti, ki so se v preteklosti odločali za počitnice na smučiščih, bodo morali, če se bo segrevanje nadaljevalo, popolnoma spremeniti svoje navade. Če bo segrevanje zares tako drastično, bo Slovenija, kot smučarska destinacija, izgubljala svojo konkurenčnost na globalnem trgu.

Segrevanje in izpusti CO2: Kaj se dogaja z našo prihodnostjo?

Vendar pa segrevanje ni zgolj posledica lokalnih vremenskih razmer – temveč tudi globalnih izpustov CO2. Na svetovni ravni so izpusti fosilnih goriv, ki so na najvišji ravni doslej, glavni dejavnik, ki poganja podnebne spremembe. Leta 2023 so izpusti CO2 dosegli rekordnih 37,01 milijard ton, napovedi pa kažejo, da bo ta številka še naraščala. Kaj to pomeni za Slovenijo? Še enkrat – hitrost sprememb. Hitrost, s katero se segreva naša država, je zaradi teh izpustov obremenjujoča. Vertačnik predvideva, da bo, če se izpusti ne zmanjšajo, Slovenija v naslednjem desetletju občutila še bolj ekstremne razmere, ki bodo močno vplivale na vsakdanje življenje.

Klimatska nepopravljivost?

Ko se pogovarjamo o tem, kaj bi se zgodilo, če bi segrevanje nadaljevalo svojo pot, moramo razmisliti tudi o nepopravljivih spremembah. Nekateri se sprašujejo, zakaj bi se sploh trudili zmanjšati izpuste, če bo zemeljsko segrevanje verjetno ostalo za našega življenja. Toda odgovor na to vprašanje je preprost: posledice bodo za prihodnost tako uničujoče, da si ne smemo privoščiti čakanja. Če bi sledili trendu in nič ne storili, bi lahko prišlo do katastrofalnih sprememb v podnebnem sistemu. Ena od teh sprememb bi lahko bila ustavitev severnoatlantskega toka, ki uravnava podnebje v Evropi. Če bi prišlo do takšne spremembe, bi celotna Evropa doživela drastične posledice, ki bi vključevale nenavadne in ekstremne vremenske razmere.

Kje smo in kam gremo?

Vsi ti podatki nas morajo opomniti na eno preprosto dejstvo: čas za ukrepanje je zdaj. Prihodnost Slovenije in planeta je v naših rokah, vendar je že skoraj prepozno za popravljanje napak, ki smo jih storili v preteklosti. Ne gre več zgolj za teorijo – podnebne spremembe so tukaj, in če ne bomo začeli ukrepati takoj, bomo kmalu priča posledicam, ki bodo nepopravljive. Zdaj je skrajni čas, da začnemo resno razmišljati o tem, kako zmanjšati izpuste CO2, izboljšati trajnostne politike in pripraviti našo deželo na prihodnost, ki je vse bolj negotova.

Seveda, morda ni mogoče preprečiti vseh sprememb, vendar imamo še vedno moč, da preprečimo najhujše. Ali bomo izkoristili to priložnost, je vprašanje, ki si ga mora zastaviti vsakdo od nas.

Napisal: E. K.

Vir: Arso, Freepik

Če si predstavljate svet, kjer je kava, čokolada ali vanilja nekaj, kar si lahko privoščite le ob posebnih priložnostih – kot smo to počeli v preteklosti – ste morda ravno stopili v prihodnost, ki se nezadržno približuje. Mogoče se zdi neverjetno, vendar podnebne spremembe že danes vplivajo na najbolj vsakdanje sestavine, ki smo jih prej obravnavali kot samoumevne. Včasih so bile kava, kakav in začimbe luksuz, vendar se ta zgodba počasi spreminja – in ne na bolje.

Kava: Zgodba o preobrazbi – od duhovnega rituala do vsakodnevne pijače

Ko se danes zjutraj vsedete ob svojo skodelico kave, si morda sploh ne zamislite, kako globoko je ta pijača zakoreninjena v zgodovini in kako se je spremenila skozi stoletja. Kava, ki je nekoč veljala za simbol bogastva, ki so ga v Etiopiji uporabljali v verskih obredih, je s svojo potjo v Evropo v 17. stoletju prešla še mnoge druge preobrazbe. Na začetku so jo uživali predvsem trgovci, umetniki in intelektualci, danes pa jo pijemo prav vsi – vsak dan, brez izjeme.

A podnebne spremembe grozijo, da bi ta vsakodnevni luksuz izginil. Zakaj? Kava raste le v specifičnih klimatskih pogojih, in če se te spremenijo, bo njen pridelek drastično upadel. Visoke temperature, pomanjkanje padavin in ekstremni vremenski pojavi že zdaj negativno vplivajo na pridelovalne regije, kot so Brazilija, Kolumbija in Gvatemala, ki so ključne za globalno oskrbo s kavo. Po nekaterih napovedih bi lahko podnebne spremembe do leta 2050 zmanjšale primerna zemljišča za kavo za več kot 50 odstotkov.

Čokolada: Sladka poslastica, ki se zdi vedno bolj nedosegljiva

Ko pomislimo na čokolado, pomislimo na nekaj sladkega, ki nas pomirja ob napornem dnevu, obdarimo z njo prijatelje in družino, ali pa jo preprosto uživamo v trenutkih hedonističnega uživanja. Toda v resnici, čokolada, ki je danes dostopna v skoraj vsakem trgovskem centru, ima svojo temno zgodovino – kakavova zrna so bila nekoč dragocena valuta, ki so jo uporabljali za trgovanje, kar pomeni, da so bili le redki privilegirani, da so uživali v tej sladki poslastici.

Zdaj, ko globalno povpraševanje po čokoladi narašča, podnebne spremembe grozijo, da bo ta sladki luksuz postal le še oddaljen spomin. Zakaj? Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko zaradi globalnega segrevanja obsežna območja v Gani, Slonokoščeni obali in nekaterih drugih afriških državah postala neprimerna za pridelavo kakava. Obsežna raziskava iz leta 2013 je pokazala, da bi lahko obseg zemljišč primernih za gojenje kakava v prihodnjih desetletjih drastično upadel – v nekaterih primerih za kar 50 odstotkov.

Začimbe: Ko se dragoceno spremeni v vsakdanje – in spet nazaj

Začimbe – že samo ime nas popelje v svet eksotičnih okusov in zgodovinskih raziskovanj. V preteklosti so bile začimbe simbol bogastva, moči in prefinjenosti. Kaj pa danes? Pogosto jih najdemo na najnižjih policah supermarketov, ker so poceni in dostopne – vendar podnebne spremembe grozijo, da bomo to preprosto pozabili. Sušni pogoji v Kašmirju, kjer pridelujejo žafran, ali pa uničujoči cikloni na Madagaskarju, ki so uničili 30 % pridelka vanilje, so že pokazali, kako hitro lahko ti »običajni« izdelki postanejo luksuz.

Recimo, da se v letu 2017 cene vanilje zaradi tega povzpele na rekordnih 600 dolarjev za kilogram – cena, ki bi bila še pred desetimi leti nesprejemljiva. In kaj to pomeni za vse nas? Čeprav so začimbe danes dostopne, se zdi, da so posledice podnebnih sprememb vprašanje le še časa.

Meso: Naslednji na vrsti za pretvorbo v luksuz?

Meso, ki je danes vsakodnevni del prehrane milijonov ljudi, bo morda kmalu postalo le še redka poslastica, ki jo bomo lahko jedli ob posebnih priložnostih – ali pa še manj pogosto. Vsi vemo, da je industrija mesa ena izmed glavnih krivcev za podnebne spremembe, vendar podrobnosti pogosto zanemarjamo. Znanstveniki so ugotovili, da globalna pridelava govedine sproža emisije toplogrednih plinov, ki so primerljive z emisijami celotne Indije. Seveda, gre za industrijo, ki potrebuje ogromno zemljišč – veliko več, kot bi jih za gojenje rastlinskih beljakovin, kot je fižol.

Kljub temu pa meso ni le vir emisij, temveč tudi resen vpliv na naš planet. In prav tu nastopa ideja o davkih na meso, ki bi lahko prisilili potrošnike, da bodo prešli na bolj trajnostne alternative, kot so rastlinske beljakovine. Takšni davki bi lahko postavili meso na seznam luksuznih dobrin, ki si jih bodo lahko privoščili le najbolj premožni.

Prihodnost hrane: Ali nas čakajo drastične spremembe?

Zadnjič, ko ste si privoščili svojo skodelico čokolade ali krožnik začimbne rižote, ste verjetno pomislili, kako enostavno dostopni so ti izdelki. Ampak podnebne spremembe nas opominjajo, da ni nobena stvar samoumevna – in to vključuje tudi tiste najpogostejše sestavine, ki so danes prisotne v vsakem domu. Če bo globalno segrevanje preseglo prag, se bo veliko teh »navadnih« izdelkov spremenilo v luksuz.

Prehod na bolj trajnostno prehrano bo nujen, ne le zaradi podnebnih sprememb, temveč tudi zaradi vedno večje ozaveščenosti o vplivu naše prehrane na okolje. In čeprav ni jasno, kako se bodo cene in dostopnost hrane spreminjale v prihodnosti, so podnebni izzivi realnost, ki nas neizogibno spremlja. Da bi ohranili kavo, čokolado in začimbe dostopne vsem, bodo potrebne konkretne spremembe v načinu pridelave in potrošnje hrane.

Torej, ali bomo kava, čokolada in začimbe v prihodnosti dejansko postale luksuz? Po vsej verjetnosti bomo morali prilagoditi svoje navade, morda že kmalu…

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Vsak datum nosi svojo težo, a 11. december je res nekaj posebnega. Ta dan združuje naravo, zgodovino in humanitarnost v čudovit, pa tudi nekoliko kontradiktoren mozaik. Od mednarodnega dneva gora, ki povzdiguje človeško povezanost z naravo, do zgodovinskih dogodkov, ki so svet popeljali v kaos ali pa mu ponudili rešitev. Toda – koliko teh lekcij smo res ponotranjili? Oglejmo si nekaj ključnih trenutkov, ki nas opominjajo, zakaj je 11. december pomemben.

Gore – simbol veličastja in hkrati opozorilo

Če kdo dvomi o tem, da so gore več kot le naravni spomeniki, naj preživi nekaj ur v Triglavskem narodnem parku – tam se človek hitro spomni svoje majhnosti. 11. december, razglašen za mednarodni dan gora, je namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu za življenje. In v Sloveniji, kjer je več kot polovica države hribovita, je to še kako aktualno.

A bodimo iskreni: gore niso le razglednice, ki jih radi delimo na Instagramu. V Sloveniji so tudi prizorišče soočenja med turizmom in trajnostjo. Pohodniki pogosto pozabljajo, da je gora živi ekosistem – ne le kulisa za selfie. Planinska društva, ki organizirajo pohode in delavnice, nas že dolgo opozarjajo na pomen odgovornega obiska gora, a se zdi, da smeti, poškodovane poti in obremenjenost narave pripovedujejo drugačno zgodbo.

Podnebne spremembe pa dodajajo še svoj pečat: snežna odeja v Alpah se topi hitreje, kot bi si želeli. In kaj to pomeni za Slovenijo? Manj smučarskih sezon, več erozije in – ne pozabimo – manj tistih slikovitih snežnih razgledov, ki jih tako radi razkazujemo svetu.

Zgodovinski 11. december: od krvavih revolucij do otrok v stiski

Če vas kdo vpraša, kaj se je zgodilo 11. decembra 1792, boste morda le skomignili z rameni. Toda ta dan se je začelo sojenje francoskemu kralju Ludviku XVI. Njegova usmrtitev je simbolizirala konec absolutizma, a tudi sprožila dolga desetletja političnih pretresov. Kaj pa danes? Mar ne vidimo podobnih “revolucij” – le da jih danes vodijo korporacije in algoritmi, namesto guillotine pa uporabljajo ekonomske pritiske?

Potem je tu še leto 1946, ko je Generalna skupščina Združenih narodov ustanovila UNICEF. Ta organizacija je rešila milijone otrok, vendar – ali ni žalostno, da jo še vedno potrebujemo? Svet, ki se ponaša z nepredstavljivim tehnološkim napredkom, še vedno ne zmore rešiti osnovnih težav, kot so lakota, vojna in dostop do izobrazbe. Seveda, radi govorimo o napredku, a resnica je, da se nekatere bitke ne spreminjajo.

Gore v Sloveniji: naravna lepota ali turistična past?

Čeprav je december mesec, ko nas večina sanjari o toplih kaminih in kuhanem vinu, so slovenske gore še vedno polne obiskovalcev – nekateri iščejo mir, drugi iščejo adrenalinske izkušnje. Toda kako trajnostno je to? Bohinj, na primer, se že leta sooča z izzivi prekomernega turizma. Lokalni prebivalci vse pogosteje opozarjajo na uničujoč vpliv masovnega turizma na naravno okolje in njihovo vsakdanje življenje.

Medtem se v mestih, kot je Ljubljana, dogajanje osredotoča na praznične sejme in lučke, ki prekrivajo realnost. Ali nas te osvetljene ulice – čeprav čudovite – ne odvračajo od premisleka o resničnih težavah? Gore niso zgolj ozadje za našo zabavo; so življenjski prostor rastlin, živali in ljudi, ki se z njimi prepletajo.

Razmislek: ali smo se kaj naučili?

11. december nas postavlja pred vprašanja, ki si jih pogosto ne želimo zastaviti. Kako lahko ohranjamo ravnovesje med naravo in potrebami človeka? Ali smo resnično ponotranjili vrednote zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali ta dan? In predvsem – ali se zavedamo, kako naši vsakodnevni koraki vplivajo na okolje, ljudi in prihodnost?

Morda je največja lekcija tega dne prav v zavedanju, da gore niso večne, zgodovina pa se lahko ponavlja, če nismo pozorni. Naj bo 11. december dan razmisleka, ne le obeleževanja, in priložnost, da se vprašamo, kako lahko postanemo boljši – tako zase kot za svet, ki nas obkroža. Kajti prihodnost gora, ljudi in narave je v naših rokah.

Napisal: E. K.

Vir: www

Najnovejše napovedi vremenskih modelov nakazujejo, da bomo v Evropi, vključno s Slovenijo, to zimo pričakali toplejše vreme z manj padavinami kot običajno. Po podatkih, ki jih je objavil portal Severe Weather Europe, vremenski modeli napovedujejo spremembe, ki bi lahko vplivale na temperature in snežne padavine. Poglejmo, kaj nam prinaša prihajajoča zima 2024.

Zimski vzorec visokega in nizkega tlaka – ključni dejavniki za vreme

Razvoj zimske vremenske slike kaže na vpliv sistema visokega zračnega tlaka nad celotno Evropo, kar bo bistveno vplivalo na to, kakšno vreme lahko pričakujemo. Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) je predstavil vzorec pritiska, kjer bo La Niña prevladovala nad severnim Pacifikom, medtem ko bo nad območjem od Kanade do južne Grenlandije prisoten nizki zračni tlak. Po njihovih podatkih se bo nad večjim delom celinske Evrope raztezal sistem visokega tlaka, kar bo posledično vplivalo na vremenske razmere.

“Visok tlak nad Evropo bo povzročil premik vetrovnega stržena proti severu,” piše Severe Weather Europe. Ta premik pomeni, da bo Evropa izpostavljena toplejšemu vremenu, saj bo polarni zrak potisnjen dlje proti severu. Ta vzorec, ki vključuje širše območje visokega tlaka, je ključni razlog, zakaj lahko pričakujemo toplejšo zimo.

Temperaturni trendi: Toplejša zima pred nami

Napovedi modelov ECMWF nakazujejo, da bo povprečna temperatura na površju v večini Evrope višja od običajnih zimskih vrednosti. To bo še posebej opazno v osrednjih in južnih predelih celine, kjer bo vpliv visokega tlaka najbolj izrazit. Slovenija je glede na modele prav tako del območja, ki bo občutilo nadpovprečne temperature.

To ne pomeni, da bo zima popolnoma brez hladnih obdobij, vendar pogostost ekstremno nizkih temperatur naj ne bi bila tako izrazita kot v preteklosti. Meteorologi poudarjajo, da gre za povprečne temperaturne trende, kar pomeni, da so kratkotrajni hladni valovi še vedno mogoči, vendar manj verjetni.

Padavine in sneg: Suha zima z manj snega?

Napovedi padavin za Evropo kažejo na bolj suho zimo, kar bo vplivalo na snežne padavine po vsej celini. Z vidika padavin bodo vpliv visokega tlaka in premik vetrovnega stržena prinesli suhe razmere v večjem delu Evrope, kar pomeni, da bo snega manj od dolgoletnega povprečja. Kljub temu pa napovedi kažejo, da bi se lahko na skrajnem severu Evrope padavine povečale, saj bo vetrovni stržen potisnjen nad ta območja.

“Snežne padavine bodo to zimo podpovprečne po večjem delu Evrope,” napovedujejo pri Severe Weather Europe, z izjemo severnih regij, kjer so možna obdobja z več snežnih padavin, predvsem v Skandinaviji in severni Rusiji.

Za Slovenijo to pomeni, da lahko pričakujemo manjše količine snega, zlasti v nižinah, kjer so možnosti za snežne padavine že v preteklosti bile omejene. V gorah bi še vedno lahko doživeli občasne snežne padavine, vendar skupne količine snega najverjetneje ne bodo presegle povprečja.

Kaj prinaša prihodnost?

Napovedi za zimo 2024 temeljijo na modelih in simulacijah, ki jih redno posodabljajo meteorološke agencije. Kljub temu ostaja vreme nepredvidljivo, zato se lahko napovedi še prilagodijo glede na razvoj vremenskih razmer. Vendar pa je trend toplejših zim v zadnjih letih znak, ki nakazuje na spremembe v podnebnih vzorcih.

Za prebivalce Slovenije je pomembno, da se pripravijo na milejšo zimo, vendar ne pozabimo na morebitne hitre spremembe, ki jih vreme lahko prinese. Sistemi visokega tlaka lahko ustvarijo dolgotrajna suha obdobja, kar lahko vpliva na kakovost zraka v mestnih središčih. Zato je ključno, da ostanemo informirani o tekočih vremenskih spremembah in napovedih.

Napisal: E. K.

Vir: Severe Weather Europe

Vse več smučarskih letovišč po Evropi je zaradi posledic podnebnih sprememb prisiljenih zapreti svoja vrata. Alpe du Grand Serre, priljubljeno smučišče v jugovzhodni francoski pokrajini Isère, ki je marca proslavilo 85-letnico obratovanja, se ne bo znova odprlo to zimo. Po več letih borbe z zmanjševanjem snežnih padavin in neuspešnimi prizadevanji za preoblikovanje v celoletno športno središče, so mestne oblasti izglasovale prenehanje financiranja. Globalno segrevanje in pomanjkanje snega sta smučiščem postavila neizogiben izziv – kako ohraniti finančno vzdržnost v času, ko zime postajajo vse krajše in toplejše?

Nepovratno zmanjševanje snežnih padavin

Alpe du Grand Serre, ki leži v bližini bolj znanega smučišča Alpe d’Huez, je eno od številnih nižje ležečih smučišč v Franciji, ki se že nekaj let sooča z resnim upadom snežnih padavin. Zaradi tega je postalo odvisno od umetnega snega, kar pa še vedno ni dovolj za zagotovitev dolge smučarske sezone. Po podatkih strokovnjakov se kar 40 % francoskih smučišč danes zanaša na umetni sneg, da lahko ostajajo odprta. Še bolj zaskrbljujoča je situacija v Italiji, kjer ta delež znaša 90 %, in Avstriji, kjer dosega 80 %.

Zaradi vse pogostejših toplih zim in pomanjkanja naravnega snega, je bilo lokalno prebivalstvo prisiljeno premisliti o prihodnosti regije. Mestni svet je več let lobiral za načrt Alpe du Grand Serre 2050, s katerim bi smučišče posodobili in preoblikovali za tako zimske kot poletne športne aktivnosti. Vendar pa je bil projekt predrag in preveč tvegan, glede na negotovo prihodnost snežnih padavin. Kljub vloženim 2,8 milijona evrov za preobrazbo, je svet prejšnji teden izglasoval ustavitev projekta, kar pomeni trajno zaprtje smučišča.

Ekonomija in okolje: Neskladna kombinacija

Zaprtje smučišča je močno prizadelo lokalno skupnost, saj je od njegovega obratovanja odvisnih okoli 200 delovnih mest. Marie-Noëlle Battistel, poslanka iz Isèra, je v intervjuju za lokalno televizijo Télégrenoble opozorila, da je to zaprtje katastrofalno za celotno regijo. Po njenem mnenju gre za še en primer, ki pošilja “katastrofalno sporočilo” na državni ravni, saj smučišča po vsej Franciji počasi, a vztrajno izginjajo.

Vodstvo smučišča je poudarilo, da kljub prizadevanjem za finančno podporo s strani države ni bilo ustreznih sredstev ali konkretnih načrtov za ohranitev letovišča. Coraline Saurat, predsednica mestnega sveta, je dejala, da so zaradi proračunskega primanjkljaja v višini 7 milijonov evrov morali sprejeti težko odločitev o prenehanju financiranja.

Evropska smučišča v primežu podnebnih sprememb

Alpe du Grand Serre ni edino smučišče, ki se spopada s posledicami podnebnih sprememb. Nedavno so podobno odločitev sprejeli na smučišču Grand Puy v pokrajini Alpes-de-Haute-Provence, kjer so po referendumu odločili, da se bo letovišče zaprlo. Tudi smučišče La Sambuy blizu Mont Blanca je lani porušilo svoje sedežnice, saj zimska sezona ni več trajala dovolj dolgo, da bi se obratovanje splačalo.

Čeprav so poskusi uporabe umetnega snega zaenkrat še omogočili delovanje nekaterih smučišč, dolgoročno to ne bo rešilo problema. Carlo Carmagnola, strokovnjak za sneg pri Météo France, opozarja, da je prihodnost smučarskih letovišč negotova, saj snežne padavine vse bolj upadajo.

Zapiranje smučišč po Evropi je opozorilo, da bo morala smučarska industrija iskati nove poti preživetja. Prehod na celoletne dejavnosti in večji poudarek na poletnem turizmu bi lahko bil eden od odgovorov, vendar bo to zahtevalo ogromne investicije in prilagoditve, ki se jim marsikatera regija ne more zlahka prilagoditi.

Napisal: E. K.

Vir: Météo France

Cene kave so v zadnjem letu dosegle rekordne vrednosti. Kava, nepogrešljiva pijača mnogih po svetu, postaja vse dražja zaradi kombinacije vremenskih sprememb, gospodarskih negotovosti in naraščajočega povpraševanja. Cena priljubljene sorte arabica je v zadnjem letu poskočila za kar 80 odstotkov, kar povzroča zaskrbljenost tako med pridelovalci kot potrošniki.

Brazilija pod udarom suše

Brazilija, največja svetovna pridelovalka kave, se sooča z eno najhujših suš v zadnjih 40 letih. Zaradi tega je letina močno ogrožena, kar dviguje cene arabice, ki predstavlja 75 odstotkov svetovne proizvodnje kave. Skupaj s Kolumbijo Brazilija prideluje kar 40 odstotkov svetovne zaloge arabice, kar pomeni, da so vremenski pogoji v teh dveh državah ključni za globalni trg.

Letošnje sušno obdobje in negotovo oktobrsko deževje v Braziliji sta povzročila še dodatne skrbi, ali bodo pridelki zadostni za zadovoljitev naraščajočega svetovnega povpraševanja. Terminske pogodbe za arabico so se že dvignile nad 2,33 evra za funt, kar je najvišja vrednost v zadnjih 13 letih.

Ne le arabica, tudi robusta v težavah

Druga najbolj razširjena sorta kave, robusta, je prav tako pod udarom vremenskih razmer. Pridelava robuste je močno prizadeta zaradi tajfuna Yagi, ki je povzročil hude težave v Vietnamu, enem največjih pridelovalcev robuste. Letina je zaradi tega močno negotova. Vietnam pridela 15 odstotkov svetovne zaloge robuste, medtem ko preostali pomembni pridelovalci vključujejo države, kot so Indonezija, Indija, Etiopija in Uganda.

Podnebne spremembe in politična nestabilnost uničujeta pridelke

Vse bolj ekstremne vremenske razmere, kot so suše, tajfuni in neurja, negativno vplivajo na pridelek kave, kar posledično dviguje cene. Pridelovalci kave se soočajo tudi z gospodarskimi in političnimi negotovostmi. Pomanjkanje delovne sile, ki ga je povzročila pandemija covid-19, je še dodatno zmanjšalo produktivnost, medtem ko so se stroški prevoza povečali zaradi motenj v dobavnih verigah.

Poleg tega so v mnogih državah, ki so ključne za pridelavo kave, politične razmere nestabilne. Pomanjkanje investicij v kmetijsko tehnologijo in vzdrževanje plantaž pomeni, da se dolgoročno zmanjšuje kakovost pridelka. Takšni pogoji povzročajo nenehno rast cen, kar občutijo tako proizvajalci kot potrošniki.

Naraščajoče povpraševanje v Aziji še povečuje pritisk

Kljub vsemu pa povpraševanje po kavi narašča. Še posebej izrazito je to v državah, kot sta Kitajska in Indija, kjer se zaradi naraščajočega srednjega razreda povečuje poraba kave. Azijski trg postaja vse pomembnejši igralec na svetovnem trgu, kar povečuje pritisk na že tako omejeno svetovno zalogo kave.

Kaj sledi za cene kave?

V prihodnje lahko pričakujemo, da se bodo cene kave še naprej povečevale, če se razmere na področju pridelave ne bodo izboljšale. Ekstremni vremenski pojavi, politične napetosti in naraščajoče povpraševanje ustvarjajo pogoje, kjer bo skodelica kave vse dražja, prihodnost pa negotova.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

Podnebne spremembe so močno vplivale na svetovno proizvodnjo sladkorja in kakava, kar posledično povzroča drastične podražitve izdelkov, kot so čokolada, sladkarije, in celo pivo. V zadnjih letih se je svet soočil z vse hujšimi vremenskimi spremembami, ki so prizadele tako pridelavo sladkorne pese kot tudi drugih ključnih sestavin.

V vzhodni Slavoniji, kjer je največ pridelovalcev sladkorne pese na Hrvaškem, je letošnja suša povzročila pravo katastrofo. Zaradi skoraj dvomesečnega pomanjkanja padavin in ekstremnih temperatur, ki so segale do 40 °C, je več kot 80 % pridelka sladkorne pese uničenega. Ivo Kelić, eden izmed največjih pridelovalcev sladkorne pese v Slavoniji, je opisal katastrofalno stanje: “Na začetku poletja so bile rastline še močne in visoke, danes pa so povsem usahnile in dehidrirale.”

Globalna podražitev sladkorja

Ta sušna kriza ni omejena zgolj na Hrvaško. Po podatkih Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) so cene sladkorja v letu 2023 in 2024 doživele strm porast. Cene so se povečale za več kot 60 % v primerjavi s preteklim letom. Glavni razlogi za te podražitve so bile podnebne spremembe, ki so vplivale na pridelavo v ključnih regijah, kot so Indija, Tajska in Evropska unija, kjer pridelajo kar 50 % svetovne sladkorne pese.

Ne le da so bile leta 2022 prekomerne padavine glavni vzrok za slabo letino, leta 2023 pa je suša dodatno prizadela pridelke. Po podatkih iz junija 2024 so cene sladkorja dosegle najvišje ravni po letu 2011, kar pomeni še višje stroške za potrošnike po vsem svetu.

Cocoa prices (per tonne).

One year ago: $3,481

Now: $9,858 pic.twitter.com/bJnsWt6Vnh

— The Spectator Index (@spectatorindex) August 24, 2024

Kakav: Še ena žrtev podnebnih sprememb

Podobna zgodba se odvija tudi pri kakavu. Cene kakava so od poletja 2022 do februarja 2024 zrasle za osupljivih 136 %! Medtem ko so številni ljubitelji čokolade morda že opazili višje cene svojih najljubših izdelkov, bo trend podražitev verjetno nadaljeval tudi v prihodnosti.

Mondelēz International, eden izmed največjih proizvajalcev sladkarij na svetu, ki upravlja z znamkami, kot so Oreo, Toblerone in Cadbury, je že napovedal, da bodo visoke cene surovin, kot so sladkor, kakav in mleko, preložene na končne kupce.

Kako podražitve vplivajo na potrošnike?

Proizvajalci hrane in sladkarij so zaradi skokovitih cen surovin, vključno s sladkorjem, kakavom in energijo, prisiljeni dvigniti cene svojih izdelkov. Vendar se zdi, da potrošniki zaenkrat še vedno hrepenijo po sladkih užitkih, kar pomeni, da bo trg najverjetneje še naprej rasel, kljub višjim cenam.

Potrošniki bodo morali v prihodnjih mesecih pričakovati, da bo zaradi trajnih podnebnih sprememb, ki vplivajo na pridelavo osnovnih surovin, cena čokolade in sladkarij še naprej naraščala. Poleg sladkarij se bo to poznalo tudi pri drugih priljubljenih izdelkih, kot je pivo, saj se sladkor uporablja tudi pri njegovi proizvodnji.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Glede na trenutne razmere je zelo verjetno, da bodo cene sladkorja in kakava še naprej rasle. Po napovedih strokovnjakov bi lahko cene sladkorja narasle še za dodatnih 20 % v naslednjem letu. Podnebne spremembe ostajajo velik izziv za kmetijstvo po vsem svetu, saj povzročajo nepredvidljive vremenske vzorce, ki negativno vplivajo na pridelek.

Svet se sooča z novo realnostjo – sladki izdelki, kot so čokolada in sladkarije, bi lahko postali vse bolj luksuzni, zaradi česar bodo dostopni le tistim, ki so pripravljeni plačati višjo ceno.

Napisal: E. K.

Vir: X, Freepik

LONDON – Britanska znanstvena agencija želi preizkusiti kontroverzno metodo za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb. Je solarni geoinženiring rešitev ali grožnja našemu planetu?

Velika Britanija je naredila korak, ki vzbuja tako upanje kot strahove po vsem svetu – sončno svetlobo želijo dobesedno zakriti. Znanstvena agencija Advanced Research and Invention Agency (ARIA) je napovedala največje javno financiranje do sedaj za raziskave v vrednosti 68 milijonov evrov, namenjenih razvoju in preizkušanju t. i. solarnega geoinženiringa. Ta kontroverzni proces, znan tudi kot upravljanje sončnega sevanja (SRM), obljublja zmanjšanje učinkov globalnega segrevanja z umetnim preusmerjanjem sončnih žarkov stran od Zemlje.

Kaj je solarni geoinženiring?

SRM je tehnologija, s katero bi s pomočjo aerosolov, kot je na primer žveplov dioksid, umetno preusmerjali del sončnih žarkov nazaj v vesolje. Cilj je zmanjšati segrevanje Zemlje, kar bi lahko omejilo nekatere učinke podnebnih sprememb. Aerosoli bi se sprostili v stratosfero ali pa bi se morska sol vpihala v nizke oblake nad oceani, kar bi povečalo odbojnost sončne svetlobe.

Kontroverznost postopka

Kljub ambicioznim načrtom pa je solarno geoinženiring že zdaj pod drobnogledom okoljevarstvenikov in znanstvenikov. Medtem ko nekateri vidijo v SRM potencialno rešitev za omejevanje podnebnih sprememb, drugi opozarjajo na nevarnosti. Tehnologija bi lahko povzročila nepopravljivo škodo ekosistemom, med drugim tudi spremembe padavin ali celo poškodbe ozonskega plašča. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki je vodilna avtoriteta na področju podnebne znanosti, ne podpira geoinženiringa kot učinkovite rešitve, saj v svojih letnih poročilih sploh ne navaja SRM kot strategije za spopadanje s klimatsko krizo.

Kljub opozorilom ARIA želi nadaljevati s testi. Financiranje prihaja v času, ko posledice podnebnih sprememb postajajo vedno bolj opazne, saj smo v avgustu 2024 zabeležili najtoplejši mesec v zgodovini, povprečna globalna temperatura pa je bila rekordna tako na kopnem kot morju. Hkrati pa se povečuje število smrtnih žrtev zaradi vročine in naravnih katastrof po vsem svetu. Toplotni valovi, požari in poplave, kot smo jih videli v srednji in vzhodni Evropi, postajajo vse pogostejši.

Nasprotniki opozarjajo na pasti

Veliko strokovnjakov opozarja, da SRM ne rešuje osnovnega problema – emisij toplogrednih plinov. Ljudje še naprej kurijo premog, nafto in plin, emisije pa še naprej naraščajo. Britanska znanstvena agencija opozarja, da tudi pod najbolj optimističnimi scenariji emisij toplogrednih plinov ne bomo dovolj hitro zmanjšali, da bi preprečili nevarno naraščanje globalnih temperatur.

Skeptiki menijo, da umetno hlajenje odvrača pozornost od ključne naloge – zmanjšanja emisij. Prav tako se bojijo, da bi tehnologija lahko imela nepričakovane posledice tudi v majhnih merilih, kar bi dodatno obremenilo že tako ranljiv planet.

Kaj sledi?

Velika Britanija se bo tako pridružila ZDA in Evropski komisiji, ki že več kot leto dni preučujeta, ali bi SRM lahko prispeval k zaustavitvi globalnega segrevanja. Vprašanje pa ostaja: ali si Zemlja lahko privošči eksperiment, ki bi ji lahko še bolj škodil?

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik