Če ste mislili, da so bili stroški elektrike v zadnjih mesecih visoki, se pripravite – marec bo za mnoge pravo presenečenje. Cene električne energije se bodo s 1. marcem vrnile na tržno raven, kar pomeni, da bodo nekatere gospodinjske položnice višje tudi za več kot 30 %. Ob tem se vrača še prispevek za OVE in SPTE, ki smo ga imeli začasno “na pavzi”, kar bo še dodatno povečalo končni račun.

Kaj to pomeni v praksi? Povprečno gospodinjstvo, ki mesečno porabi približno 380 kWh električne energije, bo marca plačalo med 26 % in 34 % več kot februarja. Tisti, ki imajo višjo porabo, bodo udarec občutili še močneje – pri mesečni porabi 800 kWh bo dvig cene kar 42 %, pri čemer bo samo zaradi višje cene elektrike račun višji za vsaj 61 evrov.

A zakaj prav zdaj tak skok? Gre za kombinacijo treh ključnih dejavnikov:

1. Konec regulacije cen – država je omejitev cen uvedla lani novembra, a ukrep velja le do 28. februarja. Po tem datumu bomo elektriko spet plačevali po tržnih cenah, ki so trenutno za 80 % do 112 % višje od dosedanjih.
2. Ponovno plačevanje prispevka za OVE in SPTE – prispevek bo znašal 0,77562 €/kW, kar pomeni, da bo večina gospodinjstev plačala približno 5 evrov več na mesec.
3. Prehod iz visoke v nizko sezono omrežnine – to je edina pozitivna novica, saj bo pri večini gospodinjstev strošek omrežnine padel za 58 %, iz približno 36 evrov na 15 evrov.

Številke ne lažejo: dvig položnic je neizbežen

Na papirju bi lahko kdo pomislil, da bo prihranek pri omrežnini vsaj delno ublažil dvig cen elektrike – vendar žal temu ni tako. Strošek energije bo pri povprečnem odjemalcu skoraj dvakrat višji, pri tem pa prihranek pri omrežnini ne bo niti približno dovolj velik, da bi izničil razliko.

Poglejmo konkretne primere:

• Gospodinjstvo z 5 kW dogovorjene moči in 380 kWh mesečne porabe bo marca plačalo med 26 % in 34 % več kot februarja.
• Večja gospodinjstva, ki porabijo 800 kWh mesečno, bodo plačala do 42 % več.
• Gospodinjstva z nizko dogovorjeno močjo bodo povišanje čutila še bolj, saj se bo pri njih omrežnina znižala manj izrazito.

Obstajajo pa tudi izjeme – nekateri dobavitelji, kot sta SunContract in Bisol energija, so objavili nove, nekoliko ugodnejše cenike. Pri teh dobaviteljih bo dvig cen nekoliko blažji, a še vedno opazen: pri SunContract približno 17 %, pri Bisol energija 21 %.

Kaj nas čaka po marcu? Bi lahko bilo še slabše?

In zdaj najbrž vprašanje, ki si ga zastavlja marsikdo: se bo cena elektrike v prihodnjih mesecih še dvigovala ali lahko pričakujemo olajšanje?

Odgovor je negotov. Čeprav je cena električne energije na evropskih borzah v zadnjih tednih nekoliko padla, to še ne pomeni, da se bo to poznalo na naših položnicah. Dobavitelji bi morali spremembo cen napovedati vsaj mesec dni vnaprej, kar pomeni, da so marčne cene že zakoličene. Če bi se cene znižale, bi to občutili šele aprila ali maja.

Še večja težava pa je predlog zakona o znižanju omrežnine v visoki sezoni, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru. Če bo zakon sprejet, bomo za januar in februar morda prejeli poračune – kar bi pomenilo dodatne stroške v prihodnjih mesecih.

Kaj lahko naredite, da omilite dvig cen?

V luči prihajajočih podražitev se poraja vprašanje – kaj sploh lahko storimo, da bi zmanjšali račun? Nekaj konkretnih ukrepov:

1. Preverite, ali imate sklenjeno pogodbo pri najcenejšem dobavitelju – nekatere ponudbe so občutno ugodnejše od drugih.
2. Razmislite o prilagoditvi porabe – izogibajte se uporabi večjih porabnikov v konicah, uporabljajte varčne naprave.
3. Investirajte v lastno proizvodnjo energije – če imate možnost, razmislite o sončnih panelih ali drugih alternativnih virih.
4. Bodite pozorni na prihodnje spremembe cen – spremljajte ponudbe in premislite o morebitnem preklopu na drugega dobavitelja, če bo to dolgoročno bolj ugodno.

Pripravite se na višje položnice

Čeprav se omrežnina znižuje, se bo končni račun za elektriko v večini gospodinjstev znatno povišal. Višje tržne cene električne energije in vrnitev prispevka za OVE in SPTE pomenita, da bo marec eden dražjih mesecev za gospodinjstva v zadnjem letu. Tisti, ki porabijo več elektrike, bodo to občutili še bolj izrazito.

Ali bo vlada v prihodnje sprejela kakšne dodatne ukrepe, da bi ublažila podražitve? Za zdaj ni nobenih uradnih informacij, ki bi nakazovale na regulacijo cen, zato se bodo gospodinjstva morala pripraviti na realnost – elektrika bo dražja, in to že kmalu.

Napisal: E. K.

Vir: gen-i, Freepik

Novo leto običajno prinese sveže začetke, a letošnje je očitno postreglo tudi z višjimi cenami sladkih pijač, ki burijo duhove. S spremembo davčne zakonodaje se je DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane stopnje 9,5 % na splošno stopnjo 22 %. Na papirju se sliši preprosto – cena izdelka bi morala narasti za razliko v davčni stopnji. Pa je temu res tako?

Izračun, ki razkriva vse

Poglejmo preprost primer. Če je pollitrska plastenka ledenega čaja pred zvišanjem DDV stala 1 evro, je bil DDV pri 9,5 % približno 0,095 evra. To pomeni, da je bila končna cena izdelka 1,095 evra. Po dvigu DDV na 22 % se znesek davka poveča na 0,22 evra, kar bi dvignilo končno ceno na 1,22 evra. Tako je dvig razumljiv, saj temelji zgolj na davčni spremembi – toda ali se trgovci držijo tega pravila?

Kaj pravijo trgovci in proizvajalci?

Obrnili smo se na večje trgovce – Mercator, Spar, Lidl, Hofer in Tuš – in jih povprašali, kako so prilagodili cene sladkih pijač. Vsi soglasno trdijo, da so cene prilagodili izključno zaradi višje davčne stopnje. Pri tem so pri Sparu dodali, da so pazili, da nabavne cene izdelkov niso dodatno narasle. Pa to drži?

Izjema je bil Mercator, kjer smo zaznali odstopanja. Pollitrska plastenka ledenega čaja Sola je v decembru 2024 stala 0,79 evra. Po dvigu DDV bi morala cena znašati 0,88 evra, a smo v nekaterih poslovalnicah opazili ceno 0,94 evra. Ko smo jih vprašali za pojasnila, so zatrdili, da so cene dvignili le za dvig DDV in se morda sklicujemo na ceno iz druge poslovalnice.

Zakaj cena ni povsod enaka?

Na terenu smo preverili cene istega izdelka v različnih poslovalnicah. V sredo, 15. januarja, je ledeni čaj stal 0,94 evra, v četrtek, 16. januarja, pa 0,88 evra, nato spet 0,94 evra. V Mercatorju so spremembe utemeljili z dnevno prilagoditvijo cen glede na dobaviteljske cenike. To sicer zveni logično, a zakaj potem cena med poslovalnicami ni poenotena?

Višji DDV: zdravstveni ukrep ali polnjenje proračuna?

Na ministrstvu za finance so višji DDV utemeljili kot ukrep za zaščito zdravja. Sladke pijače, so poudarili, predstavljajo pomemben dejavnik prekomerne teže in zdravstvenih težav, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Cilj ukrepa je bil potrošnike, še posebej mlade, odvrniti od nakupa z višjo ceno. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ob tem opozarja, da mora biti denar, zbran z višjim davkom, namenjen preprečevanju in zdravljenju bolezni, povezanih s prekomerno telesno težo – ne pa zgolj krpanju proračunskih lukenj.

Toda, ali ukrep deluje? Združenje industrije pijač pri GZS opozarja, da izkušnje iz drugih držav kažejo, da višji davki le redko bistveno zmanjšajo porabo sladkih pijač. Potrošniki pogosto posegajo po cenejših, a pogosto tudi manj kakovostnih alternativah.

Kaj to pomeni za potrošnika?

Čeprav je namen višjega DDV izboljšanje zdravja prebivalstva, podatki kažejo, da trgovci cene pijač pogosto zaokrožijo navzgor, kar lahko vodi do občutka, da so cene višje, kot bi morale biti. Potrošniki tako plačajo več, ne da bi nujno spreminjali svoje nakupovalne navade. Vprašanje pa ostaja – kdo pravzaprav pridobi največ od teh sprememb?

Konec koncev…

Čeprav je višji DDV za sladke pijače videti kot korak k bolj zdravemu življenjskemu slogu, njegova implementacija pušča veliko odprtih vprašanj. So trgovci res dvignili cene samo zaradi davka? Ali gre za subtilne prilagoditve, ki jih je težko preveriti? Eden od potrošnikov, ki smo ga srečali v trgovini, je sarkastično pripomnil: “Če to vodi v bolj zdravo življenje, bi morali podražiti še čokolado!”.

A na koncu dneva ostaja jasno eno – račun boste poravnali vi. In vprašanje je, ali boste ob tem pili ledeni čaj ali zgolj navadno vodo.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Shutterstock

Z današnjim dnem, 14. januarjem 2025, je na bencinskih servisih zunaj avtocest marsikdo opazil nekoliko višje številke na točilnih avtomatih. Cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva so se dvignile, kar pomeni, da bodo vozniki ob naslednjem obisku črpalk segli nekoliko globlje v žep. Koliko globlje? Recimo, da imate 50-litrski rezervoar – pri bencinu boste odšteli 1,40 evra več, pri dizlu pa 1,35 evra več. Je to veliko ali malo? Odvisno, kako pogosto se znajdete na cesti. Za nekoga, ki dnevno prevozi 100 kilometrov, so ti dodatni stroški vse prej kot zanemarljivi.

Cene, ki se premikajo kot nihalo svetovnega trga

Cena litra 95-oktanskega bencina zdaj znaša 1,523 evra, dizelskega goriva pa 1,581 evra. Gre za dvig za 2,8 centa pri bencinu in 2,7 centa pri dizlu. Na prvi pogled malenkost, toda če primerjamo z lanskoletnimi cenami ob istem času, je razlika opazna. Takrat je liter dizla stal bistveno manj, mnogi pa so še vedno uporabljali kurilno olje, ki je danes prav tako dražje za 2,7 centa na liter, s končno ceno 1,180 evra.

Kaj pa kurilno olje?

Zimski meseci so za marsikatero gospodinjstvo čas dodatnih stroškov. Dražje kurilno olje pomeni tudi višje stroške ogrevanja – gospodinjstvo, ki porabi 1.000 litrov kurilnega olja v sezoni, bo zdaj za to plačalo skoraj 27 evrov več kot pred dvema tednoma. Čeprav se to na prvi pogled ne zdi drastično, so ti stroški v povezavi z drugimi dražitvami (od hrane do storitev) resen udarec za družinski proračun.

Pod črto – kaj nas čaka?

Cene pogonskih goriv so v Sloveniji tesno vezane na svetovne spremembe, zato je težko napovedati dolgoročne trende. Če se bodo razmere na naftnem trgu stabilizirale – kar je sicer redkost –, bi lahko februarja videli nižje številke. A zgodovina nas uči, da se cene redko znižajo tako hitro, kot se dvignejo.

Za zdaj lahko vozniki le preudarno načrtujejo svoje poti, spremljajo napovedi sprememb in poskušajo optimizirati porabo goriva. Morda pa je čas, da se vprašamo tudi nekaj drugega: so električni avtomobili že dovolj privlačna alternativa, da se izognemo tem cenovnim nihanjem?

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Netflix, največji globalni ponudnik pretočnih vsebin, je napovedal povišanje cen naročnin na Hrvaškem, kar je razburilo številne uporabnike. Čeprav slovenske cene ostajajo (za zdaj) nespremenjene, se mnogi sprašujejo – ali bomo tudi pri nas kmalu priča podobnemu scenariju?

Hrvaške podražitve: Kaj to pomeni za naročnike?

S februarjem bodo cene paketov na Hrvaškem vidno višje. Osnovni paket (Basic), ki omogoča dostop na eni napravi brez HD kakovosti, bo po novem stal 5,99 evra (prej 4,99 evra), kar pomeni 20-odstotno povišanje. Standardni paket, priljubljen zaradi HD kakovosti in možnosti ogleda na dveh napravah, bo dražji za 25 %, saj bo stal 9,99 evra (prej 7,99 evra). Najbolj opazen preskok bo doživel Premium paket – za ogled vsebin v 4K na štirih napravah bo treba odšteti 12,99 evra (prej 9,99 evra), kar je 30 % več kot prej.

Spremembe že burijo duhove, saj so Hrvatje navajeni podobnih podražitev pri storitvah, a takšen dvig v kratkem času ni vsakdanjik. Čeprav se zdi 1 do 3 evre na mesec majhen znesek, je to v regiji, kjer povprečna plača znaša okoli 1100 evrov, lahko občuten dodaten strošek – posebej za družine z več naročninami.

Kaj pa v Sloveniji?

Slovenski uporabniki trenutno uživamo nižje cene: Basic stane 4,99 evra, Standard 7,99 evra, Premium pa 9,99 evra. A poglejmo resnici v oči – ali lahko pričakujemo, da bo Slovenija izjema? Analiza preteklih podražitev Netflixa v regiji pokaže, da podjetje pogosto uvaja spremembe v več državah hkrati ali s kratkim zamikom. Če so se cene povišale na Hrvaškem, ni nemogoče, da podobno čaka tudi nas.

Poznavalci trga opozarjajo, da Netflix cene prilagaja glede na povpraševanje, konkurenco in gospodarsko situacijo. Čeprav ni uradnih napovedi, gre razumeti, da Slovenija, z relativno visokim številom naročnikov glede na prebivalstvo, verjetno ne bo dolgo ostala pri starih cenah.

Zakaj povišanje cen?

Netflix svoje poteze opravičuje z vlaganjem v kakovostno produkcijo, odmevne serije in izboljšanje uporabniške izkušnje. Ali res? Kritiki trdijo, da gre bolj za strategijo maksimiranja dobička, saj platforma že vrsto let prevladuje na trgu z več kot 238 milijoni naročnikov po svetu.

Toda nekaj je treba priznati – Netflix s svojimi vlaganji v izvirne vsebine postavlja trende. Ali bi serije, kot sta Squid Game ali The Crown, sploh nastale brez teh “strateških vlaganj”? Morda. A obenem je res, da se Netflix sooča z močno konkurenco platform, kot so Disney+, Amazon Prime Video in HBO Max, kar vpliva na njegov poslovni model.

Slovenski odzivi in alternativne rešitve

Za razliko od Hrvaške, kjer je povprečna plača nekoliko nižja, slovenski uporabniki pogosto bolj razpravljajo o dodani vrednosti pretočnih storitev. Se bodo zaradi morebitnih podražitev ljudje začeli ozirati k alternativam?

Na trgu že obstajajo cenejše možnosti, a večina nima tako bogate knjižnice. Deljenje računov, čeprav ga Netflix vse bolj omejuje, je še vedno priljubljena praksa, ki omili stroške.

Ali se splača obdržati naročnino?

Čeprav bo podražitev prizadela določene skupine uporabnikov, večina analitikov meni, da Netflix zaradi svoje edinstvene vsebine in dolge tradicije ostaja neprekosljiva izbira. Slovenija bo – če pride do podražitev – morda iskala načine za optimizacijo stroškov, a platforma ostaja prva izbira za številne družine in posameznike.

Napisal: N. Z.

Vir: Index.hr, www

Z novim letom prinaša Slovenija svežo spremembo na bencinskih servisih. Liter 95-oktanskega bencina bo od polnoči dražji za 0,5 centa in bo znašal 1,495 evra, dizelsko gorivo pa za en cent, kar pomeni, da bo liter stal 1,554 evra. Kurilno olje, ki je v mnogih gospodinjstvih nepogrešljivo v zimskih mesecih, se bo podražilo za 1,5 centa in bo stalo 1,153 evra za liter. Čeprav gre na prvi pogled za minimalne spremembe, pa lahko v mesečnem proračunu marsikaterega gospodinjstva te številke hitro postanejo opazne.

Zakaj sploh regulacija cen?

Ali ste vedeli, da brez vladne regulacije cene bencina in dizla ne bi bile niti približno tako »ugodnejše«? Ministrstvo ocenjuje, da bi brez regulacije liter 95-oktanskega bencina stal kar 1,575 evra, dizel pa bi dosegel vrtoglavih 1,635 evra. To pomeni, da bi ob polnjenju 50-litrskega rezervoarja z bencinom plačali skoraj 80 evrov, medtem ko zdaj odštejete »samo« 74,75 evra. Morda se zdi le nekaj evrov razlike, a pomislite – kolikokrat na mesec napolnite rezervoar?

Trošarine in marže: Kdo vse si odreže kos pogače?

Trošarine, ki so eden ključnih dejavnikov oblikovanja cen goriva, so ostale nespremenjene. Na liter bencina se obračuna 0,49693 evra, na liter dizla 0,45878 evra, na liter kurilnega olja pa 0,19522 evra. K temu dodajte še najvišje dovoljene marže – za 95-oktanski bencin 0,0994 evra na liter, za dizel 0,0983 evra in za kurilno olje 0,08 evra. Se sprašujete, koliko je potem dejanska cena goriva brez vseh teh dodatkov? To je vprašanje, ki razkriva pravo kompleksnost tega vprašanja.

Kako se cene oblikujejo?

Za tiste, ki morda ne poznate ozadja, so cene goriv rezultat zapletenega modela, ki temelji na 14-dnevnih povprečjih svetovnih cen naftnih derivatov in gibanjih valutnega para dolar–evro. Zakaj je to pomembno? Ker cene nafte na svetovnem trgu nenehno nihajo. Na primer, ko dolar postane močnejši v primerjavi z evrom, to pomeni, da moramo za vsak uvožen sodček nafte plačati več – kar se nato prelije v višje cene za potrošnike.

Kurilno olje – nepogrešljivo, a ne poceni

Kurilno olje je za mnoge še vedno osnovni vir ogrevanja, še posebej na podeželju, kjer dostop do centraliziranih ogrevalnih sistemov pogosto ni mogoč. Podražitev za 1,5 centa se morda sliši zanemarljivo, a ob povprečni porabi gospodinjstva hitro postane pomembna. Če recimo povprečna slovenska hiša v hladnih zimskih mesecih porabi 1000 litrov kurilnega olja, to pomeni, da bo družina z novimi cenami letno odštela 15 evrov več.

Avtoceste – drugačna zgodba

Čeprav so cene zunaj avtocest strogo regulirane, se na avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto. To pogosto pomeni višje cene, ki jih vozniki pogosto opazijo šele ob koncu meseca, ko primerjajo račune. Ali torej tankati zunaj avtocest? Vsekakor, če želite prihraniti.

Kaj nas čaka v prihodnje?

Kot kažejo trenutni podatki, se cene goriv v prihodnjih tednih še ne bodo bistveno znižale. Vlada se sicer trudi ohraniti stabilnost z regulacijo, a dolgoročno ostaja odvisna od globalnih gibanj. Morda bi bil pravi trenutek, da razmislimo o alternativah? Električna vozila in sistemi sončnih panelov se vse bolj ponujajo kot rešitve, ki bi nas lahko postopoma odmaknile od nenehne odvisnosti od nafte.

Na koncu dneva – kdo plača največji račun?

Brez dvoma ste to vi, potrošniki. Čeprav se morda zdi, da je regulacija cen dejanje socialne pravičnosti, je resnica nekoliko bolj zapletena. Na koncu dneva se vse odločitve – bodisi na lokalni bodisi na globalni ravni – prelivajo v našo denarnico.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Leto 2025 se za voznike, ki redno prečkajo slovensko-avstrijski predor Karavanke, prične z neprijetnim dvigom cestnine, ki bo znašala dodatnih 60 centov. Od 1. januarja 2025 bodo morali vozniki, katerih vozila ne presegajo 3,5 tone, za prehod skozi predor plačati 8,80 evra (7,21 evra brez DDV), kar predstavlja zvišanje na 8,80 evra iz trenutnih 8,20 evrov. Nič presenetljivega – vendar, kaj ta sprememba pomeni za vse nas, ki vsakodnevno ali občasno prečimo ta klasičen del poti med Slovenijo in Avstrijo?

Zakaj prihaja do dviga cestnine?

Zdi se, da je bila ta podražitev neizogibna, saj so podobne prilagoditve predvidene že v preteklih letih. Cestnina za predor Karavanke se namreč usklajuje z rastjo življenjskih potrebščin v Sloveniji in Avstriji, kar pomeni, da je dvig skladno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga izračunava evropski statistični urad Eurostat. Srednja vrednost tega indeksa je v letu 2023 znašala 7,2 odstotka v Sloveniji in 7,7 odstotka v Avstriji – kar pomeni, da je sledila letna rast cen, ki jo država mora odražati tudi v višini cestnin.

Z drugimi besedami, ta 60-centni dvig ni zgolj naključna odločitev, temveč je rezultat večletnega usklajevanja, ki pa seveda prihaja z nekaj posledicami za tiste, ki uporabljajo predor Karavanke kot vsakodnevno povezavo med obema državama.

Kaj to pomeni za voznike?

Če si zamislimo voznike, ki dnevno prečkajo predor Karavanke, bodisi zaradi službenih obveznosti bodisi zaradi turizma ali drugih potovanj, se lahko hitro zgodi, da se bo ta podražitev začela poznati v njihovih denarnicah. Pri tem moramo poudariti, da bo povečanje prihodkov DARS-u (družbi, odgovorni za vzdrževanje predora) v letu 2025 prineslo dodatnih 1,4 milijona evrov prihodkov, kar bo verjetno prispevalo k nadaljnji modernizaciji in vzdrževanju infrastrukture.

Vendar pa se lahko pri tem postavi vprašanje: je ta povečani prihodek realen odgovor na vse povečane stroške, s katerimi se soočajo vozniki in podjetja, katerih vozni parki dnevno prečijo ta pomemben del slovenske avtocestne infrastrukture? Mnogi bodo namreč morali plačati več za vsakodnevni prehod, pa naj gre za prevoznike, turistične agencije ali navadne državljane, ki so vajeni teh stroškov.

Ne le običajna cestnina: Vpliv na neprenosljive točkovne karte

Poleg osnovne cestnine, ki se dviguje za 60 centov, bo v letu 2025 znižana cena neprenosljivih točkovnih kartic za cestninske razrede R1 (vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone) narasla na 39,40 evra (32,30 evra brez DDV). To pomeni, da bodo lastniki točkovnih kart za predor morali pripraviti dodatno višjo vsoto, če želijo izkoristiti ta način plačila, ki sicer omogoča bolj preprost prehod skozi predor, brez potrebe po plačilu vsakokrat ob prehodu.

Kakšen vpliv bo imel dvig cestnine na podjetja in prevoznike?

Z zvišanjem cen bo vpliv na podjetja, predvsem prevoznike, precejšen. Ko si predstavljamo, kako pogosto morajo podjetja, ki opravljajo mednarodni prevoz, uporabljati predor Karavanke, lahko hitro ugotovimo, da to pomeni povečanje stroškov za prevoznike. Medtem ko lahko na koncu teh višjih stroškov računajo na svoje stranke, bo povečanje cestnine morda ustvarilo tudi pritiske, da se cena za prevoz tudi poveča – kar bo posledično vplivalo na končne uporabnike, torej nas, potrošnike.

Povečanje cestnine v širšem kontekstu: Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Zadnji dvig cestnine ni zgolj individualni dogodek, ampak ponuja pomembno vprašanje: kako se bodo cene goriva, vzdrževanje cest, in drugi infrastrukturni stroški razvijali v prihodnjih letih? Podobne podražitve bodo verjetno postale del vsakodnevne realnosti, kjer ne bomo samo pričakovali rasti cen cestnin, ampak tudi drugih stroškov, ki so povezani z našo mobilnostjo.

Zdi se, da bo ta sprememba še en opomnik, kako pomembno je slediti rasti življenjskih potrebščin in se nanjo prilagoditi. Seveda pa bo dvig cestnine prinesel tudi konstruktivne učinke v smislu večjih prihodkov za DARS, kar pomeni, da bi ta sredstva morala biti uporabljena za izboljšanje infrastrukture in povečanje varnosti, da bi vožnja skozi predor Karavanke ostala kar se da udobna in varna.

Napisal: E. K.

Vir: DARS

Zadnje napovedi na kmetijskem trgu kažejo na to, da se bo kava v prihodnjih mesecih, vsaj v Evropi, podražila za kar 30 odstotkov, kar bo presenetilo marsikaterega ljubitelja tega pijače, ki jo imamo pogosto za enega od osnovnih prehrambenih proizvodov. Na prvi pogled se zdi, da gre za problem, ki se morda nanaša zgolj na izbrane trge, a razmere na svetovnem trgu so precej bolj zapletene in večinoma so posledica ne samo lokalnih vremenskih sprememb, temveč tudi širših ekonomskih in političnih dejavnikov. Kaj to pomeni za slovenskega potrošnika? Ali se bomo tudi pri nas spopadali z višjimi cenami kave, kot jih že opazimo v nekaterih evropskih državah? Poglejmo, kaj se dogaja na trgu kave in zakaj se ni mogoče izogniti tej podražitvi.

Kako so razmere na trgu spremenile ceno kave?

Zadnja leta so že prinesla nekaj presenečenj na področju cen kave. Vse je začelo z dvigom cen kavnih zrn Arabica, ki so na svetovni borzi ICE v New Yorku letos dosegle najvišjo vrednost od leta 1977. Gre za najpomembnejši pokazatelj, ki vpliva na cene kave, saj večina kavnih izdelkov temelji na tem tipu kave. Zadnja podražitev, ki je zadevala zeleno kavo, se je povzpela za kar 70 odstotkov, kar je povzročilo nemalo presenečenj, tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih. Tako visoka rast cen je posledica številnih dejavnikov – od podnebnih sprememb, ki prizadenejo pridelavo kave v Braziliji, do povečanja svetovnega povpraševanja. Seveda pa se vsi ti dejavniki še niso zaustavili, saj se podražitve pričakujejo v naslednjih mesecih.

Pomanjkanje kave in podnebne spremembe

Brazilska letina kave je letos močno prizadeta zaradi suše, kar je povzročilo znatno zmanjšanje količine pridelane kave. Brazilija je največji svetovni proizvajalec kave, zato takšne spremembe vedno povzročijo širše posledice na svetovnem trgu. Razmere v tej južnoameriški državi so izjemno pomembne za svetovno oskrbo s kavo – še posebej, ko gre za kavo Arabica, ki je najbolj priljubljena med potrošniki. Suša, ki je prizadela največje pridelovalne regije, je poleg nižjih pridelkov povzročila še višje stroške pridelave, saj se ob zmanjšanju pridelka povečuje konkurenca za preostalo kavo.

Tudi svetovne politične in ekonomske napetosti niso brez vpliva. Zaradi negotovosti v trgovinskih odnosih med največjimi trgovinskimi partnerji, kot so ZDA in Brazilija, se razmere na trgu še dodatno zaostrujejo. Zlasti zaradi morebitnih novih carinskih politik in drugih regulacij, ki jih predvidevajo nekateri globalni zakonodajalci, bi lahko prišlo do dodatnih podražitev v naslednjih mesecih.

Kako se Slovenija odziva na te spremembe?

V Sloveniji, kjer so kava, predvsem espresso in druge različice priljubljenih napitkov, stalnica v skoraj vseh gospodinjstvih, se že čutijo učinki te podražitve. V zadnjem letu je kava že podražila za 10 odstotkov, kar se odraža v vsakodnevnem življenju. Skodelica espressa, ki je v povprečju stala 1,63 evra lani, je danes že skoraj 1,80 evra v nekaterih lokalih, kar pomeni, da za tiste, ki redno pijejo kavo zunaj doma, to ni zanemarljiv strošek.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je bilo gospodinjstvo v Sloveniji lani povprečno pripravljeno odšteti 125,85 evra za kavo in kavne nadomestke, kar je odraz tega, da je kava za Slovence še vedno precej pomembna. Vendar pa ta trend podražitve povzroča, da se marsikdo odloča za cenejše alternative ali pa preprosto za pripravo kave doma.

Kaj to pomeni za prihodnost potrošnikov?

Čeprav se lahko predvidi, da bo Slovenija v naslednjih mesecih imela podobne težave kot preostali svet, je tudi jasno, da podražitev ni več le vprašanje “če”, temveč “kako hitro in koliko” se bodo cene še dvignile. Čeprav bo prihodnost kave v Sloveniji še vedno odvisna od globalnih ekonomskih razmer, je skoraj gotovo, da bomo morali plačati več – bodisi za kavna zrna v trgovinah bodisi za kavo v lokalih. Kljub temu pa obstajajo načini, kako se prilagoditi: nakup domače kave v večjih pakiranjih ali iskanje akcij, kjer lahko znižamo stroške na dolgi rok.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Vozniki, pozor! V torek se obetajo spremembe cen pogonskih goriv, ki bodo vplivale na vaše denarnice. Po napovedih portala Moje finance lahko pričakujemo povišanje cen bencina in dizla, kar je posledica dogajanja na svetovnih trgih.

Razlogi za podražitev

V začetku novembra so nižje cene goriv prijetno presenetile kupce, vendar pa se tokrat obetajo manj ugodne spremembe. Cene nafte na svetovnih in sredozemskih trgih so se dvignile, kar neposredno vpliva na cene goriv pri nas. Poleg tega je vrednost evra glede na dolar padla za približno odstotek, kar še dodatno pritiska na cene goriv.

Pričakovane nove cene

Po poročanju Mojih financ lahko pri dizlu pričakujemo izrazitejšo podražitev, saj naj bi cena narasla za skoraj dva centa, na 1,535 evra na liter. Bencin se bo predvidoma podražil nekoliko manj, in sicer za pol centa, kar pomeni, da bi liter stal približno 1,49 evra.

Vpliv na potrošnike

Za povprečnega voznika, ki naenkrat natoči 50 litrov goriva, to pomeni dodatne stroške. Pri dizlu bo to pomenilo približno 1 evro več, pri bencinu pa okoli 0,25 evra več na poln rezervoar. Čeprav se zneski morda ne zdijo veliki, lahko ob rednem točenju goriva skozi mesec predstavljajo opazen dodaten strošek.

Vladni ukrepi in regulacija cen

Vse spremembe veljajo pod predpostavko, da vlada ne poseže v trenutno formulo za določanje reguliranih cen goriv. V preteklosti je vlada že večkrat prilagodila trošarine in druge dajatve, da bi omilila vpliv nihanj cen naftnih derivatov na potrošnike. Ostaja vprašanje, ali bo tokrat storila enako.

Kaj lahko storijo potrošniki?

Voznikom svetujemo, da spremljajo cene goriv in načrtujejo točenje glede na napovedane spremembe. Če je mogoče, je smiselno natočiti gorivo pred napovedano podražitvijo. Prav tako je priporočljivo spremljati morebitne vladne ukrepe, ki bi lahko vplivali na končne cene goriv.

Napisal: E. K.

Vir: Moje finance, Freepik

SEVNICA – Povišanje cen vrtcev: Kaj čaka starše v novem šolskem letu?

Na 17. redni seji Občinskega sveta Občine Sevnica so bile potrjene nove cene vrtcev za šolsko leto 2024/2025. Povišanje cen bo prizadelo mnoge starše, ki se bodo soočili z višjimi mesečnimi stroški. Kaj stoji za tem povišanjem in kako bo vplivalo na družinski proračun?

Investicije v infrastrukturo vrtcev

V zadnjih letih je občina veliko vlagala v izboljšanje pogojev za predšolsko vzgojo. Med najpomembnejše projekte spada dograditev Vrtca Ciciban Sevnica, ureditev novih prostorov v stavbi Panorama v Boštanju in širitev prostorov vrtca pri Osnovni šoli Blanca. Kljub tem investicijam in izboljšavam infrastrukture, starši opažajo, da se povišanje cen vrtcev odraža na njihovih mesečnih obveznostih.

Občina Sevnica je zagotovila 3.008.000 evrov iz proračuna za pokrivanje razlike med dejansko ceno programa in ceno, ki jo plačajo starši. Za starše, katerih otroci obiskujejo vrtce v drugih občinah, pa je bilo namenjenih dodatnih 240.000 evrov.

Kako se oblikujejo cene programov vrtcev?

Postopek oblikovanja cen je kompleksen in upošteva več dejavnikov. Najpomembnejši med njimi so število oddelkov, število otrok v oddelkih in izobrazbena struktura zaposlenih. Na podlagi teh podatkov se pripravi sistemizacija delovnih mest, ki jo potrdi občinski svet, skupaj s cenami programov vrtcev.

Na končno ceno programa vplivajo tudi stroški dela, ki vključujejo plače, jubilejne nagrade, regres za dopust in nadomestila za odsotne delavce. Strošek dela predstavlja kar 82 % cene programa, kar je posledica lanskoletne spremembe plač v javnem sektorju, ki jo je sprejela Vlada RS. Poleg tega materialni stroški, kot so ogrevanje, elektrika in voda, prispevajo 10 % k ceni, medtem ko stroški živil predstavljajo 8 %.

Kakšno bo finančno breme za starše?

Povišanje cen programov vrtcev bo starše v povprečju stalo od 5 do 50 evrov več na mesec, odvisno od njihovega dohodkovnega razreda. Največ staršev iz sevniške občine se uvršča v 5. dohodkovni razred, kar pomeni, da plačujejo 35 % celotne cene programa. To znaša povprečno med 10 in 25 evrov več na mesec.

Starši z najvišjimi dohodki, ki se uvrščajo v 9. dohodkovni razred, bodo plačevali 549 evrov mesečno, kar predstavlja 77 % ekonomske cene programa. Po podatkih iz prejšnjega šolskega leta je le 1,48 % staršev plačevalo to najvišjo ceno, kar predstavlja 10 družin v občini.

Oprostitve in subvencije za socialno šibkejše

Medtem ko nekateri starši nosijo visoke stroške, je bilo v lanskem šolskem letu 15 družin v celoti oproščenih plačila vrtca. Te družine so se uvrstile v najnižji dohodkovni razred in niso plačevale nič. Država pa za 232 otrok v družinah z več otroki krije celotne stroške programa, kar predstavlja tretjino vseh otrok, ki obiskujejo vrtce v občini.

Upad števila otrok v sevniških vrtcih

Zanimiv podatek, ki ga je razkrila občina, je upad števila otrok, ki obiskujejo vrtce v občini. V zadnjih dveh letih se je število otrok zmanjšalo za 41, kar pomeni, da so v tem času izgubili dva oddelka. V šolskem letu 2024/2025 vrtce obiskuje 738 otrok, razdeljenih v 42 oddelkov. Kljub temu, da se število otrok zmanjšuje, se cene programov še vedno zvišujejo, kar povzroča nelagodje med starši.

Kaj prinaša prihodnost?

Povišanje cen vrtcev v Sevnici odpira vprašanje, kako bo občina dolgoročno zagotovila dostopno in kakovostno predšolsko vzgojo. Starši se bojijo, da bi v prihodnje lahko prišlo do dodatnih povišanj, čeprav so finančna sredstva iz proračuna že zdaj omejena. Je torej povišanje cen zgolj začetek trenda, ki bi lahko vplival na vse več družin v prihodnosti?

Občina se sicer trudi zagotoviti potrebna sredstva za delovanje vrtcev, vendar pa bo potrebno še naprej spremljati situacijo in odzive staršev. Ob povišanju cen in upadu števila otrok ostaja vprašanje, kako dolgo bo sistem še vzdržen.

Za mnoge družine v sevniški občini bo povišanje cen vrtcev predstavljalo dodaten finančni pritisk. Občina Sevnica sicer namenja znatna sredstva za subvencije in kritje razlik v ceni, vendar starši upajo, da se bo situacija v prihodnje stabilizirala, brez nadaljnjih povišanj cen programov vrtcev.

Napisal: N. Z.

Vir: Občina Sevnica

Na današnjem in včerajšnjem azijskem trgovanju so se cene nafte zvišale, potem ko je bilo objavljeno poročilo, da so se zaloge surove nafte v ZDA zmanjšale že četrti teden zapored. Po podatkih Ameriškega inštituta za nafto (API) so se zaloge zmanjšale za 3,86 milijona 159-litrskih sodov, kar je povzročilo dvig cen nafte na svetovnem trgu.

Povečano povpraševanje in zmanjšane zaloge

Zmanjšanje zalog surove nafte v ZDA je povzročilo povečano povpraševanje na svetovnih trgih, kar je privedlo do dviga cen. Cena Brenta se je tako dvignila na približno 85 USD na sod, medtem ko je cena zahodnoteksaške lahke nafte (WTI) dosegla okoli 81,54 USD na sod. Analitiki pričakujejo, da se bodo cene nafte še naprej gibale v višavah zaradi naraščajočega povpraševanja in trenutnih zalog.

Geopolitične napetosti in vpliv na cene nafte

Geopolitične napetosti in gospodarska negotovost prav tako igrajo pomembno vlogo pri trenutnem gibanju cen nafte. Stratas Advisors napovedujejo, da bodo cene nafte pod pritiskom zaradi politične in gospodarske negotovosti v Združenih državah, Evropi in na Kitajskem. V ZDA se je proračunski primanjkljaj povečal zaradi dodatnih izdatkov za Ukrajino in Izrael ter zaradi odpisa študentskih posojil. Podobno se Francija sooča z negotovostjo na trgu obveznic zaradi možnosti povečane vladne porabe v primeru zmage stranke National Rally na prihodnjih volitvah.

Kitajska in njen vpliv na svetovni trg

Kitajska, ki je ena največjih porabnic nafte, bo imela tretji plenum v juliju, kjer bodo razpravljali o spremembah fiskalnih sistemov, da bi naslovili zaskrbljenost glede dolga . Kitajska ima trenutno velik konsolidirani proračunski primanjkljaj, ki je posledica nizkih davkov in nizke stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov.

Prilagajanje cen naftnih derivatov

Cene drugih energentov, kot so bencin, kurilno olje in naravni plin, so prav tako podvržene spremembam glede na gibanje cen surove nafte. Naravni plin se je denimo podražil za 3,13 % na 2,6010 USD, medtem ko so cene bencina padle za 1,40 % na 2,5107 USD.

Vpliv na svetovno gospodarstvo

Gibanje cen nafte ima neposreden vpliv na svetovno gospodarstvo. Višje cene nafte povečujejo stroške prevoza in proizvodnje, kar lahko vodi do višjih cen blaga in storitev. To posledično vpliva na inflacijo in lahko upočasni gospodarsko rast. Hkrati pa naraščajoče cene nafte koristijo naftnim proizvajalcem, ki lahko izkoristijo višje prihodke za investicije in razvoj.

Pričakovanja za prihodnost

Naftni trg ostaja zelo dinamičen in občutljiv na spremembe v ponudbi in povpraševanju ter na geopolitične dogodke. Analitiki predvidevajo, da bodo cene nafte v prihodnjih tednih podvržene nadaljnjim nihanjem, odvisno od razvoja gospodarskih in političnih razmer po svetu.

V zaključku lahko rečemo, da trenutne razmere na trgu nafte kažejo na kompleksnost in medsebojno povezanost globalnih ekonomskih dejavnikov. Zmanjšane zaloge v ZDA, geopolitične napetosti in gospodarska negotovost so ključni dejavniki, ki vplivajo na trenutne cene nafte. Kako se bodo te razmere razvijale, bo ključno za razumevanje prihodnjega gibanja cen nafte na svetovnem trgu.

Napisal: N. Z. Vir: www