Slovenci, ste pripravljeni? Hrvaška inflacija podira rekorde – nas čaka enak scenarij?

V zadnjih mesecih se Hrvaška vse bolj oddaljuje od povprečja evroobmočja, a na način, ki ga tamkajšnji prebivalci ne bi želeli – inflacija v državi ostaja najvišja med vsemi državami z evrom. Čeprav so nekateri pričakovali, da se bo po lanskem šoku zaradi uvedbe evra stanje stabiliziralo, se cene še naprej vzpenjajo, trgovci pa opozarjajo, da bo pomlad lahko še dražja.

V začetku leta 2025 se je letna stopnja inflacije na Hrvaškem povzpela na štiri odstotke, kar je najvišja vrednost v celotnem evroobmočju. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko (DZS) je bila harmonizirana inflacija še višja – pet odstotkov, kar je skrb vzbujajoče, saj je to že četrti zaporedni mesec rasti cen.

Če pogledamo druge države, ki se prav tako spopadajo s podražitvami, je Hrvaška prehitela Belgijo (4,4 %), Slovaško (4,1 %), Avstrijo (3,5 %) in Litvo (3,4 %). Povprečje evroobmočja je bilo januarja 2,5 %, kar pomeni, da je hrvaška inflacija skoraj dvojno višja od povprečja EU. Kaj povzroča ta cenovni pritisk in ali se lahko v prihodnjih mesecih pričakuje izboljšanje?š

Kaj poganja podražitve?

Podrobnejša analiza pokaže, da največji delež k inflaciji prispevajo storitve, katerih cene so se v enem letu dvignile za kar 6,3 %. Hrana, pijača in tobak so se podražili za 4,7 %, energija za 4,5 %, medtem ko so cene industrijskih neprehrambenih izdelkov ostale skoraj nespremenjene (+0,5 %).

A zanimiv podatek se skriva v mesečni primerjavi: cene energije so se samo v januarju dvignile za 2,2 %, storitve za 1,4 %, hrana in pijača pa za 1 %. To pomeni, da se trend dviga cen nadaljuje in bi lahko do konca pomladi dosegli še višje vrednosti.

Hrvaški ekonomisti opozarjajo, da so trgovske marže ključen dejavnik pri oblikovanju cen, saj trgovci v povprečju dodajo približno 30 % vrednosti na izdelke, ki jih prodajajo. Čeprav marže ostajajo stabilne, rast stroškov dela, distribucije in surovin pomeni, da se trgovci ne želijo odreči dobičku in podražitve preložijo na kupce.

Bojkot trgovin: potrošniki udarili nazaj

Hrvaški potrošniki so se na vztrajne podražitve odzvali z nepričakovano potezo – bojkotom velikih trgovskih verig. 24. januarja so številni kupci ostali doma, parkirišča pred supermarketih so samevala, nekatere trgovine pa so celo poročale o 50-odstotnem padcu prometa.

Organizatorji bojkota so bili navdušeni, saj so trgovci v naslednjih dneh napovedali nižje cene za več kot 250 izdelkov, ponekod tudi do 30 %. A vprašanje ostaja – je šlo zgolj za začasno potezo ali pa bodo cene dolgoročno ostale nižje?

Slovenija v primerjavi s Hrvaško – kaj lahko pričakujemo?

Čeprav je inflacija v Sloveniji januarja znašala “le” 2,3 %, kar je pod povprečjem evroobmočja, se ne gre slepiti – ekonomska situacija v regiji je povezana in posledice dogajanja na Hrvaškem lahko občutimo tudi pri nas.

V zadnjem letu so bile nekatere osnovne dobrine v Sloveniji cenejše kot na Hrvaškem, kar je povzročilo pravo romanje hrvaških kupcev v Brežice in druge obmejne kraje. Po poročanju nekaterih trgovcev se je povpraševanje po določenih izdelkih povečalo celo za 40 %, nekatere police pa so bile ob koncu tedna prazne.

Hkrati slovenski trgovci opozarjajo, da rast stroškov dela in distribucije pomeni, da bodo tudi pri nas cene težko ostale stabilne, predvsem če se bo nadaljevalo globalno podraževanje energentov in surovin.

Kaj prinaša pomlad?

Hrvaška vlada je že sprejela ukrepe, s katerimi želi omejiti rast cen – med njimi je tudi obvezna omejitev cen 70 osnovnih izdelkov, kar naj bi pripomoglo k umiritvi inflacije. Vendar so številni analitiki skeptični, saj so pretekle regulacije pogosto vodile do pomanjkanja določenih izdelkov ali pa so trgovci iskali načine, da povišane stroške nadoknadijo drugje.

Na vprašanje, ali se bo inflacija umirila, ni enostavnega odgovora. Če se bodo cene energije stabilizirale, bi lahko v drugi polovici leta videli nekoliko nižje stopnje inflacije, a če bo globalna ekonomska situacija ostala negotova, lahko pričakujemo nadaljevanje cenovnega pritiska, zlasti pri hrani in storitvah.

A eno je jasno – potrošniki niso več zgolj pasivni opazovalci. Bojkot trgovin je pokazal, da imajo ljudje moč vplivati na cene, če se povežejo in stopijo skupaj. Vprašanje je le, ali bodo trgovci in vlada to resnično vzeli resno ali pa bodo cene, ko bo prvotni pritisk popustil, znova začele strmo rasti.

Napisal: E. K.

Vir: Delo.si, Freepik

V Ljubljani prihajajo nove podražitve – in ne bodo vam všeč!

Današnja seja ljubljanskega mestnega sveta bo – tako kot številne pred njo – polna pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na vsakdan meščanov. Med najodmevnejšimi točkami dnevnega reda sta predlog za povišanje cen grobnin in 24-urne dežurne službe na pokopališču Žale ter vse glasnejši protesti proti kanalu C0.

Če bo predlog potrjen, bo grobnina dražja za 15 odstotkov, kar pomeni, da bo letna cena za enojni grob zrasla za 6,60 evra, za žarni grob pa za 3,90 evra. Čeprav se te številke morda zdijo zanemarljive, velja spomniti, da se cene že več kot desetletje niso usklajevale s stroškovnimi izzivi, ki jih ima javno podjetje Žale pri vzdrževanju pokopališč.

Zakaj podražitev? Kdo bo plačal več?

V predlogu, ki ga obravnavajo svetniki, podjetje Žale pojasnjuje, da trenutni stroški vzdrževanja pokopališč za več kot 100 odstotkov presegajo prihodke iz grobnin. Kljub temu se cene niso spreminjale že več let, zaradi česar ima podjetje že več kot desetletje negativen poslovni rezultat na področju pokopališke dejavnosti.

V praksi to pomeni, da bo strošek letnega najema groba nekoliko višji, a še vedno precej nižji kot v nekaterih drugih evropskih prestolnicah. Na primer:

  • Ljubljana (po novem): 50,30 € na leto za enojni grob
  • Zagreb: 75 € na leto
  • Dunaj: 90 € na leto
  • Milano: 150 € na leto

Seveda pa to ne pomeni, da podražitev ni obremenjujoča, še posebej za starejše prebivalce in tiste, ki že zdaj težko pokrivajo stroške najema groba. Ali bo mestni svet v duhu socialne pravičnosti predlagal morebitne subvencije za ranljive skupine? To ostaja odprto vprašanje.

Dražja tudi 24-urna dežurna služba – kaj to pomeni?

Poleg grobnin bodo mestni svetniki odločali še o 10-odstotnem povišanju cene obvezne 24-urne dežurne službe, ki zajema prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca ali do zdravstvene ustanove zaradi obdukcije. Cena bo s trenutnih 211,88 evra brez DDV poskočila na 233,07 evra.

Čeprav je ta storitev del javne gospodarske službe in jo financira občina, bodo višje cene po vsej verjetnosti vplivale tudi na stroške pogrebnih storitev, kar pomeni, da bodo družine ob smrti bližnjega plačale nekoliko več.

Medtem pred mestno hišo – protesti zaradi kanala C0

Medtem ko bodo mestni svetniki odločali o grobninah, se pred mestno hišo zbirajo protestniki, ki opozarjajo na spornost gradnje kanala C0. Gre za enega najbolj razgrevanih projektov zadnjih let, saj bi kanalizacija, ki bi potekala čez ljubljanski vodonosnik, po mnenju številnih strokovnjakov lahko ogrozila pitno vodo za več kot 300.000 Ljubljančanov.

Današnji protest organizira svetnik Aleš Primc (Glas za otroke in družine), ki že več let opozarja na morebitna ekološka tveganja tega projekta. A to še ni vse – že dopoldne bo protest potekal tudi pred Upravno enoto Ljubljana Bežigrad, kjer bo potekala ustna obravnava v postopku izdaje že osmega gradbenega dovoljenja za sporni kanal.

Bo Ljubljana dražje mesto za življenje?

Višje cene grobnin in 24-urne službe so le del širšega trenda podražitev, ki smo jim priča v Ljubljani. Mestna občina je že napovedala povišanje cen javnega prevoza, parkirnin in določenih komunalnih storitev, kar kaže na to, da bo življenje v prestolnici v prihodnjih letih postajalo vse dražje.

A ključna vprašanja ostajajo odprta:

  • Ali bo povišanje cen grobnin res izboljšalo vzdrževanje pokopališč, ali gre zgolj za polnjenje proračuna?
  • Bo Ljubljana uspela zaščititi vodne vire pred kanalom C0 ali bo projekt kljub nasprotovanju protestnikov nadaljevan?
  • Kako bodo podražitve vplivale na socialno šibkejše prebivalce?

Odgovore na ta vprašanja bomo dobili že kmalu, saj bo današnja seja mestnega sveta pokazala, ali bodo svetniki dali prednost proračunskim potrebam ali interesom občanov.

Napisal: E. K.

Vir: N1Info.si, Pixabay

Vozniki, pripravite denarnice: Nova podražitev, ki vas bo spravila v slabo voljo!

Če ste v zadnjem času razmišljali o podaljšanju vozniškega dovoljenja ali registraciji avtomobila, potem vas čaka neprijetno presenečenje. S 5. februarjem bodo namreč začele veljati spremembe, ki prinašajo višje cene številnih dokumentov, nujnih za vožnjo po slovenskih cestah. Zakaj? Po navedbah Ministrstva za infrastrukturo so podražitve posledica nove pogodbe z družbo Cetis, ki skrbi za tisk uradnih obrazcev, a marsikdo se ob tem sprašuje: je resnično potrebno, da se stroški povečajo prav zdaj, ko inflacija že tako obremenjuje vsakdan slehernega državljana?

Koliko več bomo plačali?

Poglejmo konkretne številke, ki so za marsikoga hladen tuš.

  • Izdaja novega vozniškega dovoljenja bo po novem, brez stroška za fotografijo, znašala 26,29 evra. Prej? Nekaj evrov manj.
  • Podaljšanje veljavnosti tega dokumenta bo stalo 19,99 evra, kar pomeni, da bodo morali tisti, ki jim poteče vozniško, globlje seči v žep.
  • Obrazec za prometno dovoljenje bo dražji za 42 centov, kar se morda zdi malo, a ko prištejemo vse druge podražitve, se stroški kar kopičijo.
  • Dovoljenje za preskusno vožnjo se bo podražilo za 0,03 evra – minimalno, a še vedno opazno.
  • Dovoljenje za učitelja vožnje, učitelja predpisov in strokovno vodjo šole vožnje bo dražje za 2,34 evra.
  • Celo parkirne karte ne bodo ušle podražitvam! Invalidi bodo za svojo parkirno karto po novem plačali 1,21 evra več, uslužbenci zdravstvenih in socialnih služb ter invalidskih organizacij pa 1,33 evra več.

Ob vsem tem ni nepomembno dejstvo, da se bodo podražili tudi ovitki za dovoljenja – postavka, ki jo mnogi do zdaj sploh niso opazili.

Kaj stoji v ozadju teh podražitev?

Ministrstvo trdi, da je zvišanje cen povezano z novo pogodbo s podjetjem Cetis. Pravijo, da so podražitve “omejili” na 70 % rasti cen življenjskih potrebščin – a kaj to pomeni v praksi? Če so življenjski stroški narasli, bi to moralo pomeniti tudi višje plače, boljše storitve in višjo kakovost, kajne? A realnost kaže drugačno sliko: podražitve dokumentov pogosto nimajo jasne dodane vrednosti za uporabnike.

Primerjava s sosednjimi državami je prav tako zanimiva. Medtem ko pri nas nova vozniška dovoljenja stanejo več kot 26 evrov, v Hrvaški podobno dovoljenje stane tujcem okoli 20 evrov, za domačine pa še manj. V Avstriji se cene gibljejo precej različno, odvisno od regije, a pogosto ostanejo pod 30 evri. Se Slovenija torej premika v smeri najdražjih cestnih dovoljenj v regiji?

Ljudje so ogorčeni: Kdo bo to plačal?

Seveda, uradniki bodo rekli: “Gre zgolj za nekaj evrov!” A ti “nekaj evrov” hitro prerastejo v desetke in stotake letno, če upoštevamo vse stroške, ki jih mora pokriti povprečen voznik – registracija vozila, zavarovanje, tehnični pregledi, parkirnine, gorivo, cestnine… Se vam zdi, da je vožnja po slovenskih cestah vse dražja? Niste edini!

Še več, mnogi so že pozvali k bojkotu, saj menijo, da gre za neupravičeno dvigovanje stroškov v času, ko si številni komajda privoščijo nujne življenjske potrebščine. Nekateri so celo izrazili jezo na socialnih omrežjih, kjer se pojavljajo komentarji v slogu: “Država išče vsako možno pot, da nam pobere še tisto malo, kar imamo!”

Kaj lahko storimo?

Čeprav se podražitvam težko izognemo, obstajajo načini, kako vsaj delno omiliti finančni udarec. Tukaj je nekaj predlogov:

  • Če vam vozniško dovoljenje poteče kmalu, ga podaljšajte še pred 5. februarjem – tako boste prihranili nekaj evrov.
  • Spremljajte morebitne spremembe pravilnika – vlada bi lahko ob pritisku javnosti spremenila nekatere podražitve ali jih zamaknila.
  • Razmislite o alternativah – je res nujno, da imate lasten avtomobil ali bi se lahko večkrat posluževali javnega prevoza, kolesa ali souporabe vozil?

Kaj sledi?

Podražitve so tukaj in videti je, da bodo ostale. Ali bo javnost sprejela višje cene kot neizogiben del državnih stroškov, ali pa se bomo srečali s protesti in pritiski na vlado? To bomo videli že kmalu. Dejstvo pa ostaja: vozniki bomo kmalu plačevali več – in čeprav so to majhni zneski, se ob kopičenju lahko hitro spremenijo v resen udarec za denarnico.

Bo vlada prisluhnila ljudem? Ali pa se bodo cene vozniških in prometnih dovoljenj čez nekaj let znova dvignile? Če zgodovina kaj uči – odgovora ni težko uganiti.

Napisal: E. K.

Vir: STA, Freepik

Dizel in bencin ponovno dražja! Preverite, koliko boste odšteli za poln rezervoar!

Za voznike se obeta novo breme na denarnici, saj bodo cene goriv v prihodnjih dneh znova višje. Napovedi kažejo, da bo od torka naprej treba za liter bencina in dizla odšteti več – predvsem pri dizlu bo podražitev najbolj občutna. Pa je to zgolj posledica svetovnih trendov ali tudi lokalnih dejavnikov, ki vse bolj pritiskajo na slovenska gospodinjstva?

Dizel dosega novo najvišjo ceno v zadnjih 14 mesecih

Za liter dizelskega goriva boste od torka dalje odšteli 1,62 evra, kar pomeni podražitev za 4 cente na liter. Na prvi pogled morda ne zveni veliko, a če pomislimo, da povprečen 50-litrski rezervoar stane kar 81 evrov, postane jasno, da gre za dodatni udarec za voznike, ki že zdaj občutijo posledice inflacije.

Če dodamo, da je to najvišja cena dizla v več kot letu dni, se vprašamo – kam pelje ta trend? Dizelski avtomobili, ki so nekoč veljali za bolj ekonomične in stroškovno učinkovite, postajajo vse dražji za vzdrževanje. Dva evra razlike pri vsakem polnjenju rezervoarja na prvi pogled morda ne zveni dramatično, toda dolgoročno lahko pomeni tudi več sto evrov letno za redne uporabnike.

Bencin nekoliko manj prizadet – toda vseeno dražji

Tudi bencin se bo podražil, čeprav nekoliko manj izrazito. Po napovedih bo liter stal 1,548 evra, kar je 2,5 centa več kot do zdaj. Pri povprečnem 50-litrskem rezervoarju boste tako plačali 77,4 evra, kar je približno 1,25 evra več kot pri trenutni ceni. Podražitev je manj občutna kot pri dizlu, a vseeno opazna – zlasti za tiste, ki redno prevozijo večje razdalje.

Kurilno olje – pozimi še bolj pomembno

Podražitev ne bo prizanesla niti uporabnikom kurilnega olja, ki je v zimskih mesecih ključni vir ogrevanja za številna gospodinjstva. Cena kurilnega olja naj bi se dvignila za približno 4 cente na liter. Ob tem se mnogi sprašujejo, kako dolgo bodo zmogli pokrivati stroške ogrevanja, ki že zdaj predstavljajo velik del družinskih proračunov.

Zakaj se goriva dražijo?

Podražitev ni naključje. Cene goriv v Sloveniji so neposredno vezane na svetovne trende – na gibanje cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na razmerje med ameriškim dolarjem in evrom. Nafta, ki se globalno trguje v dolarjih, se ob trenutnem šibkejšem evru draži tudi za slovenske potrošnike.

A to še ni vse. Določanje reguliranih cen na črpalkah zunaj avtocest temelji na metodologiji, ki upošteva povprečne cene naftnih derivatov v zadnjih 14 dneh. To pomeni, da trenutni dvig cen odraža povprečno gibanje cen na svetovnem trgu, ki v zadnjem času rastejo zaradi povečanega povpraševanja in geopolitičnih dejavnikov.

Kaj to pomeni za povprečnega Slovenca?

Za številne slovenske voznike so stroški goriva eden najpomembnejših mesečnih izdatkov. Če na primer voznik povprečno porabi 150 litrov goriva na mesec, podražitev za nekaj centov na liter hitro postane opazna. Pri dizlu bi to pomenilo dodatne 6 evrov na mesec – ali 72 evrov na leto.

Za družine, ki uporabljajo kurilno olje za ogrevanje, bo dodatno breme še večje, saj je povprečna mesečna poraba kurilnega olja v zimskem času bistveno višja.

Je ukrepanje države mogoče?

Za zdaj ni znakov, da bi vlada posegla v formulo določanja cen goriv, čeprav so v preteklosti že večkrat uporabili tak ukrep za omejitev rasti cen. A v trenutnem proračunskem okolju, ko se država sooča z drugimi ekonomskimi izzivi, je znižanje trošarin ali drugih davkov malo verjetno.

Napisal: E. K.

Vir: Moje.finance.si, Freepik

Hrvaški dopusti v letu 2025 najdražji doslej – kaj to pomeni za turiste?

Ko govorimo o počitnicah na Hrvaškem, si večina ljudi predstavlja kristalno čisto morje, čudovite otoke in sproščene večere ob vonju roštilja. Toda leto 2025 prinaša drugačno realnost – cene bodo višje kot kadarkoli prej. Razlogi? Kombinacija rastočih cen življenjskih potrebščin, inflacije, novih davkov in pritiska na turizem kot eno glavnih gospodarskih panog Hrvaške.

Cenovni val: Kaj se skriva v ozadju?

Hrvaški trgovci, proizvajalci in dobavitelji opozarjajo na dvig cen v skoraj vseh sektorjih. Martin Evačić, predsednik združenja trgovcev pri hrvaškem združenju delodajalcev (HUP), je v sredo za televizijo N1 napovedal, da bo v prihodnjih dveh mesecih podražitev doživela skoraj celotna paleta izdelkov – od osnovnih živil do luksuznih dobrin. “Več kot 50 dobaviteljev nas je že opozorilo na povišanja, ki bodo segala od treh odstotkov navzgor,” je dejal.

Kaj to pomeni za povprečnega turista? Če je nekoč obisk tržnice v Dalmaciji veljal za romantično izkušnjo – sveže ribe, lokalno vino in domači paradižnik so bili skoraj zastonj –, je danes realnost povsem drugačna. Tudi najbolj preprosta kosila v konobah, kot so lignji ali peka, bodo postala znatno dražja.

Vladni ukrepi: Rešitev ali le začasni obliž?

Hrvaška vlada se je že lansko jesen lotila omejevanja cen osnovnih živil in izdelkov za osebno higieno. Seznam teh izdelkov je bil obsežen – od kruha in mleka do mesa –, vendar realnost kaže, da tovrstni ukrepi niso dovolj za obvladovanje inflacijskih pritiskov. Premier Andrej Plenković je prejšnji teden napovedal, da bo vlada pripravila nov, revidiran seznam izdelkov z omejenimi cenami, ki naj bi bil bolj prilagojen trenutnim gospodarskim razmeram.

Toda tukaj se poraja vprašanje – ali je to dolgoročna rešitev? Hrvaška se namreč sooča z najvišjo stopnjo inflacije v evroobmočju – decembra 2024 je po podatkih Eurostata znašala kar 4,5 odstotka. Tovrstne težave so posledica več dejavnikov: turistično gospodarstvo je sezonsko, kar pomeni, da so prihodki skoncentrirani v nekaj mesecih, kar vodi do nihanj, medtem ko je preostali del leta osredotočen na uvoz dragih surovin.

Nepremičninski davek in njegovi učinki

Za številne lastnike nepremičnin je leto 2025 prineslo še en izziv – nov davek na nepremičnine. Ta obdavčuje prazna stanovanja in počitniške hiše, vključno s tistimi, ki se oddajajo v kratkoročni najem prek platform, kot sta Airbnb in Booking. Cilj vlade je jasen: povečati dostopnost stanovanj za lokalno prebivalstvo in zmanjšati pritisk na najemni trg. Toda posledice tega ukrepa bodo občutili tudi turisti – višji davki za lastnike nepremičnin se bodo skoraj zagotovo prelili v višje cene nastanitev.

Turizem v primežu podražitev

Hrvaška že vrsto let temelji na masovnem turizmu, a to prinaša svoje težave. Čeprav je obala neprekosljiva po naravnih lepotah, cene kažejo drugačno sliko. V primerjavi z Grčijo ali Turčijo, kjer se cene pogosto prilagodijo na nižjo kupno moč, Hrvaška vztraja pri višjih tarifah, ki včasih celo presegajo pričakovanja.

Kaj to pomeni za obiskovalce? Morda bo postalo smiselno razmisliti o alternativnih destinacijah znotraj Hrvaške, kjer cene še niso dosegle vrhunca. Notranjost države, kot sta Lika ali Zagorje, ponuja pristen stik z naravo in lokalno kulinariko po bolj dostopnih cenah.

Analiza: Kako se pripraviti na drago sezono?

Če načrtujete obisk Hrvaške v letu 2025, se pripravite na višje stroške in skrbno načrtovanje proračuna. Kaj lahko storite?

  • Zgodnje rezervacije: Cene hotelov in apartmajev rastejo sorazmerno s povpraševanjem. Rezervirajte čim prej, da se izognete najvišjim tarifam.
  • Raziskovanje manjših krajev: Namesto znanih destinacij, kot so Split, Dubrovnik ali Hvar, razmislite o obisku manj obremenjenih krajev, kot sta Šibenik ali otok Lastovo.
  • Prilagoditev prehranjevanja: Nakup hrane v lokalnih trgovinah in samostojna priprava obrokov lahko znatno zniža stroške.

Hrvaška ostaja ena najbolj priljubljenih destinacij v Evropi, toda leto 2025 bo za marsikoga prelomno zaradi višjih cen in novih ekonomskih realnosti. Turisti bodo morali prilagoditi svoje navade in pričakovanja, vendar pa čar Jadranskega morja, otoške lepote in gostoljubnost domačinov ostajajo nepremagljivi. S pravim pristopom lahko kljub podražitvam še vedno doživite nepozabne počitnice.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pixabay

Podražitve in prispevki leta 2025: Kako dolgo bomo še lahko zdržali?

Leto 2025 je pred vrati in z njim kopica sprememb, ki jih bodo občutili vsi – od zaposlenih, upokojencev, podjetnikov do tistih, ki zgolj tankajo svoj avtomobil ali uživajo v energijski pijači na poti. Čeprav se morda zdi, da so višje neto plače razlog za optimizem, bo veselje kratkotrajno, saj vlada uvaja nove prispevke in davčne spremembe, ki bodo na dolgi rok skoraj izničile te pridobitve.

Več denarja na račun – a kam bo šel?

Višje neto plače so zagotovo prva pozitivna novica leta. Zaradi uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač bodo zaposleni z minimalno plačo na letni ravni pridobili okoli 198 evrov, tisti s povprečno plačo pa nekaj manj – približno 113 evrov. Toda kaj to pomeni v praksi?

Prvo breme bo udarilo že marca, ko bo obvezni zdravstveni prispevek višji za 2,5 evra mesečno. Za mnoge morda drobiž, a ko temu prištejemo še julijski prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo znašal 24 evrov na mesec za zaposlene s povprečno plačo, slika postane precej bolj zaskrbljujoča. Skupno bo delavec v letu 2025 prisiljen nameniti več kot 300 evrov zgolj za nova bremena – in to brez upoštevanja podražitev osnovnih življenjskih potrebščin.

Cene goriv, pijač in storitev: kaj vse nas čaka?

Prvi udarec za voznike se je zgodil že s prvim dnem novega leta. Liter bencina zdaj stane 1,495 evra, liter dizla pa 1,554 evra, kar je skoraj 10 odstotkov več kot pred letom dni. K temu dodajmo še nov davek na sladke in energijske pijače, ki bo te izdelke – priljubljene med mladimi – podražil do neprepoznavnosti.

In kaj je s storitvami, ki jih zagotavlja država ali občine? Plačna reforma v javnem sektorju pomeni, da bodo tudi cene vrtcev in domov za starejše, vsaj v nekaterih občinah, šle navzgor. V Velenju so že napovedali podražitve, podobni trendi pa se obetajo tudi drugod.

Čeprav so cene vinjet ostale nespremenjene pri 117,5 evra na leto, bodo lastniki električnih avtomobilov – do zdaj razvajeni z nižjimi stroški vzdrževanja – odslej plačevali letno nadomestilo za uporabo cest. Tisti, ki so vozila kupili kot »naložbo v prihodnost«, bodo morali zdaj odšteti dodatnih 44 evrov na leto.

Spremembe za podjetnike: komu bo res težje?

Poseben udarec čaka normirance, ki so že dlje pod drobnogledom vlade. Meja za polne normirance se bo znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, medtem ko bo za popoldanske normirance ta meja padla s 50.000 na 30.000 evrov. Takšne omejitve, utemeljene z »zlorabo sistema«, bodo številne male podjetnike prisilile v popolno prestrukturiranje ali celo zaprtje poslovanja.

Ironično je, da spremembe prihajajo v času, ko se gospodarstvo še vedno bori z okrevanjem po pandemiji in energetski krizi. Opozicija opozarja, da so tovrstni ukrepi lahko kontraproduktivni, vlada pa vztraja, da gre za »povečevanje pravičnosti« v davčnem sistemu.

Tudi nekaj svetlih točk

K sreči leto 2025 ni povsem brez dobrih novic. Energetika Ljubljana je znižala cene zemeljskega plina za gospodinjske uporabnike za sedem odstotkov, kar bo vsaj nekoliko olajšalo stroške ogrevanja. Električna energija ostaja regulirana vsaj do marca, kar pomeni, da se večje podražitve še ne pričakujejo.

Kaj to pomeni za običajnega državljana?

Ob vseh teh spremembah se postavlja vprašanje: koliko več bo povprečna družina na koncu leta 2025 dejansko imela v žepu? Analitiki že opozarjajo, da bo skupni učinek novih prispevkov in podražitev skoraj povsem izničil koristi višjih neto plač.

Slovenec, ki je navajen na stabilne cene goriv in osnovnih potrebščin, bo moral zdaj premisliti o vsakem večjem nakupu – morda celo o porabi za vsakdanja živila in pijače. Čeprav se država trudi uravnotežiti obremenitve, se mnogim zdi, da se vsa bremena znova prevalijo na srednji razred, ki že tako nosi največji del davčnega bremena.

Napisal: E. K.

Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Freepik

Od danes dražji bencin, dizel in kurilno olje

Danes, 3. decembra 2024, se prebujamo z novico, ki jo mnogi vozniki niso želeli slišati – cene goriv so znova poskočile. Bencin (NMB-95) zdaj stane 1,493 evra na liter, dizel 1,561 evra, kurilno olje pa 1,159 evra na liter. Podražitev sicer ni dramatična, vendar v časih, ko družinski proračuni že tako komaj lovijo ravnotežje, vsak cent pomeni večji izdatek.

Podražitve v številkah: Kako globoko bomo morali seči v denarnice?

Najprej poglejmo konkretno – bencin se je podražil za 1,1 centa na liter, dizel za skoraj 2 centa. Če napolnite 50-litrski rezervoar z bencinom, boste odšteli 74,65 evra, kar je 55 centov več kot včeraj. Pri enaki količini dizla boste zdaj plačali 78,05 evra – kar je skoraj evro več.

Kurilno olje, ki ga pozimi potrebujejo številna slovenska gospodinjstva, je doseglo ceno 1,159 evra na liter. Za 1.000 litrov – kar zadostuje za ogrevanje povprečne hiše za približno mesec dni – boste danes odšteli 1.159 evrov. To je 22 evrov več kot v prejšnjem obdobju. Če vlada ne bi regulirala cen, bi bilo stanje še slabše – ocenjuje se, da bi bencin stal 1,531 evra, dizel 1,600 evra, kurilno olje pa kar 1,257 evra na liter.

Zakaj podražitve, če trošarine ostajajo enake?

Vlada sicer ni spremenila trošarin, kar pomeni, da je razlog za podražitev predvsem v svetovnih nihanjih cen surove nafte. Mednarodne cene so podvržene vplivom, ki jih običajni potrošniki težko razumejo ali predvidijo – geopolitične napetosti, povpraševanje v Aziji, odločitve OPEC-a, vremenske motnje. Gre za zapleten splet dejavnikov, ki skupaj tvorijo rezultat: višje stroške za potrošnike.

Odzivi javnosti pa do (kot vedno) različni:

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Gorivo se draža, volivci Goloba pa plešejo (VIDEO)

LJUBLJANA – Politični ples in podražitve goriv izzivajo odzive na družbenih omrežjih

Družbena omrežja v Sloveniji so znova v središču pozornosti zaradi šaljivih in sarkastičnih objav, povezanih z aktualnimi političnimi temami. Eden od nedavnih tvitov, ki je pritegnil pozornost javnosti, prikazuje video posnetek osebe, ki pleše v bizarni opravi, medtem ko avtorica tvita, Ana Novak, z ironijo izjavlja, da “volilci Goloba plešejo”, in dodaja smeške ter klovne. Objava s humorjem cilja na podpornike predsednika vlade Roberta Goloba, pri čemer se kot tarča norčevanja omeni tudi Čosića, kar lahko nakazuje na znano osebo ali političnega komentatorja.

Ples kot politični komentar

Videoposnetek in sarkastične pripombe služijo kot politična satira, ki opozarja na dogajanje na domači politični sceni. Pogoste tovrstne objave na družbenih omrežjih so namenjene ironiziranju ali kritiziranju politikov in njihovih podpornikov. Pričujoča objava je ena od mnogih, ki izkoriščajo humor in ironijo kot sredstvo izražanja političnega nezadovoljstva ali kritike.

Objava je bila deležna številnih komentarjev in delitev, saj se mnogi uporabniki družbenih omrežij odzivajo na aktualno politično dogajanje na šaljiv način. To odraža širše nezadovoljstvo v družbi, kjer se pogosto uporablja humor za kritiko političnih voditeljev in izražanje frustracij glede trenutnih razmer.

Podražitev goriv dviguje temperaturo

V istem času je na Twitterju izstopala še druga objava – poroča STA novicedanes ob opolnoči so se podražila goriva v Sloveniji. Cena 95-oktanskega bencina se je povišala za 4,1 centa na liter, na 1,510 evra, medtem ko je dizelsko gorivo naraslo za 2,9 centa na liter, do 1,528 evra. Ti dvigi cen so povzročili dodatno ogorčenje med uporabniki družbenih omrežij, ki že tako izražajo nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov.

Zaradi te podražitve so mnogi v Sloveniji izrazili jezo in frustracije, saj vpliva na proračune gospodinjstev ter dviguje stroške transporta in proizvodnje. V tem kontekstu je satirična objava z videom dobila dodatno dimenzijo, saj ponuja komičen pogled na resne gospodarske izzive.

Politični vpliv in odzivi

Povezovanje satire in resničnih težav ljudi pogosto služi kot način, da se javnost lažje sooča s problemi ali pa se vsaj začasno nasmeji ob neugodnih situacijah. Objava Ana Novak ter posmehljiv odziv na podporo predsednika vlade nakazujeta na širše nezadovoljstvo med volivci, zlasti tistimi, ki morda niso zadovoljni z ukrepi vlade ali zvišanjem cen.

V tem kontekstu so se pojavili tudi odzivi drugih političnih komentatorjev in znanih osebnosti, ki so izkoristili priložnost za kritiziranje trenutne vlade. Med njimi je bilo mogoče zaslediti tudi odzive, ki so podpirali objavo in izražali razumevanje do humorja, ki ga prinaša, medtem ko so nekateri menili, da tovrstno posmehovanje ni primeren način izražanja političnega stališča.

Satira in družbena kritika

Satira ostaja eno od pomembnih orodij izražanja družbenega nezadovoljstva, saj omogoča ljudem, da se na humoren način soočajo s politično resničnostjo. Uporaba humorja za izražanje političnih stališč se v Sloveniji pogosto izkaže kot učinkovit način za opozarjanje na pereče teme in težave, kot je na primer podražitev goriv.

Glede na trenutne razmere se lahko pričakuje, da bo podobnih objav še več, saj se volitve približujejo, politična napetost pa narašča. Čeprav je humor le del javne diskusije, pa ostaja pomemben kazalnik razpoloženja volivcev in njihovega pogleda na dogajanje v državi.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Dvig davkov na sladke pijače in alkohol: Kaj prinašajo nove podražitve?

Slovenska vlada je napovedala sveženj sprememb, ki bodo s prihodnjim letom močno vplivale na cene sladkih pijač, piva in žganih pijač. Med najodmevnejšimi spremembami je dvig davka na sladke pijače z 9,5 odstotka na kar 22 odstotkov, kar je povzročilo nemalo razburjenja med potrošniki in trgovci. Poleg tega se bodo zvišale tudi trošarine za pivo in žgane pijače, medtem ko bo vino ostalo neobdavčeno.

Dvig davka na sladke pijače

Državna sekretarka Katja Božič je dvig davka na sladke pijače upravičila z zdravstvenimi razlogi, saj naj bi te pijače predstavljale veliko nevarnost za zdravje, zlasti pri otrocih in mladostnikih. “Predstavljajo skupino pijač, ki najbolj ogroža zdravje otrok, mladostnikov in tudi v največji meri vpliva na prekomerno debelost ter s tem povezane težave,” je pojasnila Božičeva. Novi davek naj bi služil kot spodbuda k opuščanju slabih prehranjevalnih navad.

Po novem bodo tako vse sladke pijače obdavčene z 22-odstotnim DDV-jem, kar je precej več kot v sosednjih državah. Trgovci opozarjajo, da bi to lahko spodbudilo potrošnike, da sladke pijače kupujejo v Italiji ali Avstriji, kjer so že zdaj cenejše. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah opozarja: “Če bi Slovenija sprejela odločitev o 22-odstotni stopnji DDV na sladke pijače, bi to pomenilo najvišjo stopnjo od vseh okoliških držav.”

Zvišanje trošarin za pivo in žgane pijače

Poleg sladkih pijač bodo podražitve doletele tudi ljubitelje piva in žganih pijač. Vlada je napovedala dvig trošarin na ti dve vrsti alkohola za dodatnih sedem odstotkov. Slovenija že zdaj velja za eno izmed držav z najvišjimi trošarinami na žgane pijače v Evropi, kar že povzroča cenovno nekonkurenčnost v primerjavi s sosednjimi državami, zlasti Italijo. “Slovenija ima že danes najvišje trošarine denimo za žgane pijače,” pravi profesor ekonomije Matej Lahovnik.

Kljub temu bo vino, ki ima v Sloveniji posebno mesto, še naprej neobdavčeno. To odločitev je Lahovnik komentiral s pojasnilom, da se je večina vlad v preteklosti ustrašila nasprotovanja poslancev iz vinorodnih območij, kar je privedlo do oblikovanja tako imenovane “vinske koalicije” v državnem zboru.

Podražitev RTV prispevka in dražji dizel

Vladni sveženj sprememb vključuje tudi dvig RTV prispevka, ki se bo po več kot desetletju zvišal s sedanjih 12,75 evra na 14 evrov na mesec. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da se je v zadnjih letih povečala cena delovanja javnega servisa, vendar priznava, da so potrebne tudi organizacijske spremembe za stabilizacijo RTV Slovenija. “Najprej bi morala vlada zahtevati jasen načrt prestrukturiranja, kriznega menedžmenta in šele potem dvigniti prispevek,” opozarja Lahovnik.

Za nameček bo vlada vrnila tudi prispevek za obnovljive vire energije, kar bo povzročilo, da bo liter dizla dražji za približno en cent. Ta ukrep bo dodatno obremenil voznike, ki že zdaj čutijo vpliv naraščajočih cen goriva.

Napovedane spremembe bodo s seboj prinesle številne podražitve, ki bodo vplivale na vsakdanje življenje slovenskih potrošnikov. Medtem ko vlada trdi, da so ti ukrepi potrebni zaradi zdravstvenih in finančnih razlogov, mnogi opozarjajo, da bodo morda pripeljali do povečanega nakupovanja v tujini in dodatne obremenitve gospodinjstev. Kakšen bo dolgoročni vpliv teh ukrepov, bo pokazal čas.

EK; X, Pixabay