Novo mesto, 24. december 2024 – Z današnjim podpisom pogodbe o težko pričakovani prenovi novomeškega narodnega doma je bil storjen ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi.  Narodne domove so na Slovenskem po češkem vzoru začeli postavljati v drugi polovici 19. stoletja, ko so vse bolj narodno prebujeni Slovenci začeli ustanavljati številna bralna, pevska, telovadna, igralska in druga društva, ki so potrebovala prostore za svoje delovanje in javne nastope. Prvi slovenski narodni dom je leta 1873 začela graditi Narodna čitalnica iz Novega mesta, dom je vrata odprl leta 1875, gradnja pa je bila dokončana leta 1885, kar je 11 let pred izgradnjo narodnega doma v Ljubljani.

Mestna občina Novo mesto je v preteklih letih zagotovila najnujnejšo sanacijo tega kulturnega spomenika državnega pomena, tokratna celovita prenova dotrajane stavbe pa bo obsegala okoli 1600 kvadratnih metrov površine. Gradbena pogodba, ki sta jo podpisala župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in direktor gradbenega podjetja FA-ST, d. o. o. Slavko Strasbergar, zajema obnovo celotnega objekta, instalacij in statično sanacijo. Prenova bo stala 3,8 milijona evrov, od česar občina pričakuje sofinanciranje iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN) Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 3,1 milijona evrov. Dela bodo stekla v začetku novega leta, zaključek prenove pa je predviden v maju 2026.

Investicija predvideva rekonstrukcijo obstoječe stavbe narodnega doma in gradnjo novega dvoriščnega prizidka z nadstreškom. Ker je objekt kulturni spomenik, so morali projektanti slediti ohranjanju zgradbe in vseh spomeniških elementov brez spreminjanja prostorske razporeditve notranjosti, spremenjena pa bo vhodna površina, saj sedanji vhod v stavbo meji neposredno na močno prometno Sokolsko ulico in tako ni varen. Nov glavni vhod objekta bo urejen ob severni in zahodni strani stavbe. Z rekonstrukcijo bo stavba narodnega doma prilagojena sodobnim standardom, ki veljajo za javne stavbe. Nov nadstrešek bo zagotovil ustrezen vhodni del v stavbo in z dvigalom vzpostavil sodobno komunikacijsko jedro ter zagotovil ustrezen dostop vsem, tudi gibalno oviranim obiskovalcem.

Prenova bo omogočila nadaljevanje in hkrati nadgradnjo temeljnega poslanstva narodnega doma, ki v srži ostaja identično kot leta 1875, ko je prvič odprl svoja vrata: biti središče kulturnega življenja Novomeščanov, Dolenjcev, Slovencev in obiskovalcev iz vseh koncev sveta. Ena osrednjih vsebinskih točk umeščenih v narodni dom bosta predstavljali stalni razstavi o olimpioniku Leonu Štuklju ter sokolskem gibanju, ki bosta postavljeni v sodelovanju z Dolenjskim muzejem, hkrati bo mesto dobilo večnamensko dvorano z okoli 100 sedišči. Z obnovo prireditvenega prostora v narodnem domu bodo kulturni ustvarjalci pridobili boljše pogoje in nove prostorske možnosti, s čimer bo narodni dom uresničil svojo prvotno poslanstvo služenja skupnosti in odprtosti najširšemu krogu občanov.

»Z današnjim podpisom pogodbe sta Novo mesto in Slovenija dobila čudovito darilo ob dnevu samostojnosti in enotnosti – storjen je ključen korak k temu, da bo najstarejši narodni dom v Sloveniji kmalu v polnem sijaju služil mestu in meščanom in bil zopet v ponos svoji državi. Obnova se bo začela v začetku leta 2025, ko Novo mesto obeležuje 660-letnico ustanovitve in 150 let odkar je novomeški narodni dom prvič odprl svoja vrata, kar je lepa simbolna popotnica novemu življenju tega kulturnega središča,« je ob podpisu pogodbe z izvajalcem prenove dejal župan Gregor Macedoni.    

 Narodni dom je bil dolga leta središče društvenega in družabnega dogajanja v Novem mestu in gostil predavanja, gledališke predstave, pasijonske igre, pevske in instrumentalne nastope, recitacijske večere, plese, maškarade, veselice, dobrodelne prireditve, tu sta našli prostore javna knjižnica in glasbena šola. Društvo Narodna čitalnica so razpustili 22. septembra 1925, njeno imetje pa je pripadlo Sokolskemu društvo Novo mesto, zato se je stavba od tedaj naprej imenovala Sokolski dom.  Od 31. julija 1915 je bila v delu narodnega doma vojaška bolnišnica. Po drugi svetovni vojni je bil v stavbi vse do leta 1977 Dom JLA s kinodvorano.

Vir: Občina Novo mesto

LJUBLJANA – Poslovanje brez žiga postaja vse bolj razširjeno, saj zakonodaja v Sloveniji že nekaj let ne zahteva več uporabe žiga na uradnih dokumentih. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah je odločitev o uporabi žiga prepuščena posameznim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Čeprav je bil žig nekoč obvezen del vsake pogodbe in uradnega dopisa, se danes vse več podjetij odloča za bolj sodobne prakse, ki omogočajo hitrejše in manj birokratsko poslovanje.

Zakaj žig ni več obvezen?

Ukinitev obveznosti uporabe žiga v Sloveniji je posledica prizadevanj za zmanjšanje birokracije in pospešitev digitalizacije poslovanja. Ta sprememba je bila uvedena z namenom, da bi podjetjem olajšali postopke, skrajšali čas za potrjevanje dokumentov in zmanjšali administrativne stroške. Kljub temu pa ostaja uporaba žiga še vedno priljubljena praksa, saj številni podjetniki verjamejo, da žig prispeva k večji verodostojnosti in zanesljivosti dokumentov, hkrati pa je tudi del prepoznavnosti podjetja.

Po podatkih spletnega portala Data.si je uporaba žiga v Sloveniji postala predvsem vprašanje podjetniške tradicije, pri čemer se večja podjetja in mednarodne korporacije še vedno pogosto poslužujejo žiga kot simbola kredibilnosti. Vendar pa zakon ne določa, da mora podjetje, ki ne uporablja žiga, na dokumente zapisati izjavo “poslujemo brez žiga”, kot to pogosto naredijo nekatera podjetja zaradi previdnosti.

Digitalizacija kot gonilo sprememb

Sodobna poslovna praksa poudarja digitalizacijo in zmanjšanje papirnate birokracije, kar omogoča hitrejše poslovanje in zmanjšanje napak pri ročnem potrjevanju dokumentov. Podjetja, ki želijo slediti tem trendom, postopoma uvajajo elektronske podpise in digitalne rešitve, ki so pravno veljavne in nadomestijo žig. Ta sprememba se zdi še posebej koristna za mlajša podjetja in start-upe, ki se osredotočajo na digitalno poslovanje in uvajanje novih tehnologij.

Podobne trende lahko opazimo tudi v drugih državah, kot je na primer Hrvaška, kjer je vlada že pred leti ukinila obveznost uporabe žiga, da bi pospešila prehod na digitalno poslovanje in zmanjšala birokratske ovire. Tamkajšnji premier Tihomir Orešković je žig opisal kot “relikt preteklosti”, ki nima več mesta v sodobnem poslovanju.

Ali bo žig kmalu stvar preteklosti?

Čeprav zakonodaja ne zahteva uporabe žiga, mnogi podjetniki menijo, da je še vedno koristno orodje za zagotavljanje zaupanja med strankami in partnerji. Poleg tega nekateri pravni sistemi in države, s katerimi poslujejo slovenska podjetja, še vedno zahtevajo žigosane dokumente, kar pomeni, da se podjetja včasih odločijo za uporabo žiga zaradi zahtev tujih partnerjev. Prav tako nekatere institucije, kot so banke, v določenih primerih še vedno raje vidijo žigosane dokumente, čeprav to ni nujna zahteva.

V Sloveniji tako ostaja uporaba žiga priporočljiva, če podjetje sodeluje z bolj tradicionalnimi partnerji ali posluje na mednarodnem trgu. Kljub temu pa digitalizacija in nove tehnologije postopoma spreminjajo prakso, saj vse več podjetij prepoznava prednosti elektronskega poslovanja.

Prihodnost poslovanja brez žiga

Z vidika trendov je jasno, da bo v prihodnosti vse več podjetij uporabljalo digitalne rešitve, kot so elektronski podpisi in digitalni certifikati, ki omogočajo varno in pravno veljavno potrjevanje dokumentov. To bo postopoma zmanjšalo potrebo po fizičnih žigih in prispevalo k večji učinkovitosti poslovnih procesov.

Na Hrvaškem so podjetja že začela opuščati žig kot del prizadevanj za zmanjšanje stroškov in izboljšanje poslovne klime. Tudi v Sloveniji se pričakuje, da bodo podjetja vse bolj sledila temu trendu, saj zakonodaja podpira digitalizacijo, ki zmanjšuje birokratske ovire in omogoča hitrejše poslovanje.

Napisal: N. Z.

Vir: Data.si, Odprtje d.o.o., www, Freepik