Pokojninska reforma – večna tema, ki se vedno znova vrača na mizo. Tokrat zaradi predloga stranke Nova Slovenija (NSi), ki predlaga izplačevanje polne pokojnine ob nadaljnjem delu. Ideja je jasna: če si je človek pokojnino zaslužil, zakaj bi jo izgubil, če še vedno dela? Toda vlada in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) pravita – ne tako hitro.

Kaj zdaj velja in kaj bi NSi spremenila?

Trenutno je tako: če se nekdo upokoji, a še vedno dela, lahko prejema do 40 % svoje pokojnine – po treh letih pa le še 20 %. Kar pomeni, da država upokojence nekako “sili” v popoln umik s trga dela. NSi pa predlaga spremembo – polno pokojnino, ne glede na obseg dela.

Po besedah poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je to vprašanje pravičnosti. “Pokojnina je pravica, ne privilegij. Nekdo je vplačeval v sistem desetletja – in zdaj mu država reče, da bo ostal brez nje, če še dela? To je nesprejemljivo,” pravi Vrtovec (dnevnik.si).

Vlada in ZPIZ: “To ni rešitev”

A vlada in ZPIZ imata drugačno mnenje. Po njihovem predlog ni vzdržen in bi dolgoročno škodil pokojninski blagajni. Poenostavljeno: če bi vsi upokojenci lahko še naprej delali in obenem prejemali polno pokojnino, bi bil sistem preobremenjen. Kdo bo to plačal?

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da je potrebna celovita reforma, ne parcialne rešitve. Preveč je neznank. Kako bi se to financiralo? Kakšen bi bil vpliv na mlajše generacije? Kaj pa enakost med upokojenci?

Delodajalci: “Mi potrebujemo delavce – zdaj!”

Na drugi strani delodajalci glasno opozarjajo – delovne sile primanjkuje. Starajoča se družba pomeni, da mlajše generacije ne morejo zapolniti vseh prostih delovnih mest. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se bo do leta 2030 delež prebivalstva, starejšega od 65 let, povečal za več kot 15 %. “Če želimo ohraniti delovno sposobno populacijo, moramo iskati rešitve,” pravi Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (n1info.si).

Sindikati: “Pravica do dostojne starosti”

A sindikati opozarjajo na drugačno težavo. Če se omogoči polno pokojnino ob delu, ali ne bo to privedlo do pritiska na starejše, da ostanejo v službi, ker drugače ne bodo preživeli?

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je jasen: “Problem ni, da upokojenci želijo delati, ampak da morajo! Če bi bile pokojnine višje, se to vprašanje sploh ne bi postavljalo. In tisto, kar zdaj ponuja NSi, ni sistemska rešitev.”

Evropska praksa: Kako to delajo drugje?

Slovenija pri tej dilemi ni osamljena. Skandinavske države, na primer Švedska in Norveška, so sistem že prilagodile – tam lahko upokojenci delajo in prejemajo polno pokojnino, a plačujejo nekoliko višje prispevke. V Nemčiji pa obstajajo omejitve pri dohodkih, ki jih lahko upokojenec zasluži, preden se njegova pokojnina zmanjša.

Kaj to pomeni za Slovenijo? Ena možnost je, da bi se povečali prispevki za delovno aktivne upokojence, kar bi vsaj delno pokrilo dodatne izdatke za pokojninsko blagajno. Druga možnost – omejitev letnega zaslužka, kot jo poznajo v Nemčiji.

Kako naprej?

Trenutno kaže, da predlog NSi nima podpore vlade. Ampak vprašanje ostaja – kako naj Slovenija reši pokojninsko zagato?

Če bo država nadaljevala s trenutnimi politikami, se bo število upokojencev povečevalo, delovno sposobnih pa zmanjševalo. Kdo bo takrat financiral pokojnine? Ali bomo prisiljeni dvigniti upokojitveno starost na 70 let?

Razprava o pokojninski reformi je še daleč od konca. A eno je jasno – brez sprememb se sistem ne bo obdržal. Kaj pa vi mislite – bi delali dlje, če bi vam država dovolila polno pokojnino?

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Dnevnik.si
• N1info.si
• Statistični urad Slovenije (SURS)

Slovenski upokojenci si lahko po trenutni zakonodaji prislužijo nekaj dodatnih evrov – a pod strogimi pogoji. Delo je omejeno na 720 ur na leto, pri tem pa ne smejo preseči določenega zaslužka, sicer jih čaka kazen. Mnogi menijo, da gre za nepošteno omejevanje tistih, ki si želijo (ali morajo) delati tudi po upokojitvi.

Kaj pravi zakon?

Trenutno lahko upokojenci delajo največ 60 ur na mesec, v izjemnih primerih do 90 ur (a le trikrat letno). Najnižja bruto urna postavka znaša 7,35 evra, skupni letni dohodek pa ne sme preseči 10.985,91 evra (poroča ZPIZ). Kar koli več? Grozijo kazni. Upokojenci lahko dobijo globo med 250 in 500 evri, delodajalci pa od 1.200 do 3.000 evrov, če dovolijo preveč ur dela (ZSSS).

Ampak zakaj? Ali ne bi morala biti izbira vsakega posameznika, ali bo delal ali ne? V tujini imajo stvari urejene drugače.

Kako to urejajo drugod?

V Nemčiji lahko upokojenci zaslužijo določen znesek, ne da bi izgubili pokojnino. V Avstriji? Če imaš več kot 65 let, omejitev sploh ni! Kar pomeni, da lahko delaš toliko, kolikor hočeš – in zraven dobivaš polno pokojnino. Torej, zakaj pri nas ne?

Janša obljublja spremembe

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je trenutni sistem „nesmiseln”. Napoveduje: „V naslednjem mandatu bomo ta nesmisel odpravili. Kdor želi delati tudi po upokojitvi, dobrodošel. Ob prejemanju tako zaslužene pokojnine kot plače. Brez odbitkov,“ je zapisal na družbenem omrežju.

Njegove besede so dvignile precej prahu – nekateri ga podpirajo, drugi opozarjajo na možne posledice.

Kaj bi to pomenilo?

Odprava omejitev bi omogočila, da upokojenci delajo kolikor hočejo, hkrati pa prejemajo polno pokojnino. Pozitivno? Boljši standard upokojencev, manjša finančna odvisnost od države, izkušeni delavci ostanejo aktivni. Negativno? Pritiski na pokojninsko blagajno in možn vpliv na trg dela za mlajše.

Čeprav gre za pomembno vprašanje, oblasti za zdaj niso pokazale namere po spremembah. Torej, bomo morali čakati do naslednjih volitev, da vidimo, ali se bodo Janševe obljube uresničile?

Boste podprli to spremembo ali ne?

Pripravil: N. Z.

Vir:

• ZPIZ
• ZSSS
• Moja Dolenjska
• OZS

LJUBLJANA – Število upokojencev v Sloveniji je v letu 2024 doseglo rekordne ravni. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je na koncu leta štel 643.310 prejemnikov pokojnin, kar je 1,3 odstotka več kot leto prej. In to še ni vse! Ta rast je najvišja v zadnjih devetih letih. “Pokojninska reforma iz leta 2012 ne prinaša več želenih rezultatov,” opozarja generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež (poroča tax-fin-lex.si).

Denar in pokojnine – kje smo?

ZPIZ je leto 2024 zaključil z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 7,8 milijarde evrov. To je 47 milijonov evrov več od načrtovanega. Več kot 85 odstotkov teh sredstev je odšlo za pokojnine, delež odhodkov za pokojnine pa je znašal 9,96 odstotka BDP-ja (poroča tax-fin-lex.si).

In kaj to pomeni za upokojence? Povprečna starostna pokojnina je znašala nekaj več kot 900 evrov, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Za novo upokojene moške je bila povprečna pokojnina 1.097 evrov, za ženske pa 1.064 evrov.

Ampak čakajte! Zakaj toliko upokojitev? Deloma zaradi ugodnih pogojev – lani je bilo boljše se upokojiti kot čakati na 2025. Zakaj? Ker bi bila razlika v pokojnini skoraj 5 odstotkov v minus (poroča siol.net).

Pokojninska reforma 2012: Mrtva teža ali še vedno deluje?

Najprej – spomnimo se, kaj je ta reforma sploh prinesla?

• Upokojitvena starost za oba spola je bila dvignjena na 65 let.
• Bonus za nadaljnje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev.
• Večji pritiski na finančno vzdržnost sistema.

Na papirju vse lepo in prav. V prvih letih so bili pozitivni učinki opazni, predvsem manj zahtevkov za starostne pokojnine (poroča delo.si). A danes? Sistem poka po šivih.

Marijan Papež je dejal, da “naraščajoč pritisk na upokojevanje pomeni, da so spremembe nujne.” Se pravi, ne gre le za povečanje upokojencev, ampak tudi za način financiranja pokojninskega sistema, ki postaja vedno večji problem.

Kaj sledi?

Vprašanje, ki visi v zraku: Kako dolgo bo ta sistem še zadržal pritisk upokojevanja? Bo treba podaljšati delovno dobo? Dodatno obremeniti proračun? Morda preoblikovati celoten sistem?

Strokovnjaki svarijo – če želimo stabilen pokojninski sistem tudi v prihodnosti, bodo spremembe nujne. Ampak kakšne? Bo Slovenija sledila drugim evropskim državam, ki postopno dvigujejo starostno mejo?

Odgovorov še ni. A eno je jasno – število upokojencev raste, denarja pa ni neskončno. Kako se bo slovenska oblast lotila tega izziva? To bomo šele videli.

Pripravil: N. Z.

Vir: tax-fin-lex.si, siol.net, delo.si, rtvslo.si

Danes je za slovenske upokojence poseben dan, saj so na svoje bančne račune prejeli februarske pokojnine, ki so zaradi nedavne redne uskladitve višje za 4,5 odstotka. To pomeni, da bodo prejemniki pokojnin odslej prejemali višje zneske, kar bo pozitivno vplivalo na njihov življenjski standard.

Formula za uskladitev pokojnin

Redna uskladitev pokojnin temelji na formuli, zapisani v sistemskem pokojninskem zakonu. Ta določa, da se pri februarski uskladitvi upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2024 je povprečna mesečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot v letu 2023. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa je bila dva odstotka. (Vir: GOV.SI)

Poračun od 1. januarja

Poleg višjih pokojnin za februar bodo upokojenci prejeli tudi poračun za obdobje od 1. januarja do izplačila februarske pokojnine. To pomeni, da bodo prejeli dodatna sredstva za pretekle mesece, kar bo še dodatno izboljšalo njihov finančni položaj. (Vir: GOV.SI)

Število prejemnikov pokojnin v Sloveniji

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je bilo januarja 2025 skoraj 650.300 prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja. Od tega je bilo približno 495.700 starostnih upokojencev, kar predstavlja večino prejemnikov pokojnin v državi. (Vir: GOV.SI)

Višina najnižje in zagotovljene pokojnine

Z nedavno uskladitvijo so se zvišale tudi najnižje pokojnine. Od 1. januarja 2025 najnižja pokojnina znaša 352,58 evra, medtem ko zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina znašata 781,94 evra. To pomeni, da noben upokojenec z izpolnjenimi pogoji ne prejema manj kot omenjeni znesek, kar zagotavlja osnovno socialno varnost. (Vir: GOV.SI)

Primer izračuna povišane pokojnine

Za boljšo predstavo o vplivu uskladitve na posamezne pokojnine si oglejmo primer. Upokojenec, ki je pred uskladitvijo prejemal 1.000 evrov pokojnine, bo po 4,5-odstotni uskladitvi prejemal 1.045 evrov. To pomeni 45 evrov dodatka mesečno, kar na letni ravni predstavlja 540 evrov več.

Na letni ravni ta uskladitev predstavlja približno 342 milijonov evrov dodatnih izdatkov iz državnega proračuna. To je pomembna finančna obveznost, ki pa je ključna za zagotavljanje dostojnega življenja upokojencev in zmanjševanje tveganja revščine med starejšimi. (Vir: GOV.SI)

Pozitivni učinki na kakovost življenja upokojencev

Povišanje pokojnin bo imelo številne pozitivne učinke na kakovost življenja upokojencev. Višji prihodki bodo omogočili lažje pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, kot so hrana, stanovanje in zdravstvene storitve. Poleg tega bodo upokojenci imeli več možnosti za sodelovanje v družabnih dejavnostih, kar bo prispevalo k njihovemu boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju.

Kljub trenutnemu povišanju pokojnin se slovenski pokojninski sistem sooča z dolgoročnimi izzivi. Starajoče se prebivalstvo, nizka rodnost in podaljševanje življenjske dobe povečujejo pritisk na vzdržnost pokojninskega sistema. Zato bo v prihodnosti potrebna celovita reforma, ki bo zagotovila dolgoročno finančno stabilnost in pravičnost med generacijami.

Današnje povišanje pokojnin za 4,5 odstotka je pomemben korak k izboljšanju življenjskega standarda slovenskih upokojencev. Kljub temu pa ostajajo izzivi, ki zahtevajo dolgoročne rešitve za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema in dostojnega življenja za vse generacije.

Pripravil: N. Z.

Vir: GOV.SI, ZPIZ

V Sloveniji so se pokojnine skozi desetletja nenehno spreminjale, odražajoč gospodarske razmere, demografske trende in zakonodajne reforme. Eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na višino pokojnin, je odmerni odstotek, ki določa, kolikšen delež pokojninske osnove prejme upokojenec.

Najnižji odmerni odstotki v zgodovini

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) (poroča Dnevnik.si) je bil najnižji odmerni odstotek za moške v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2019, ko je znašal 57 %. Za ženske je bil najnižji odmerni odstotek v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2019. To pomeni, da so se upokojenci, ki so se upokojili v tem času, soočali z nižjimi pokojninami v primerjavi s tistimi, ki so se upokojili prej ali kasneje.

V obdobju med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019, ko so bili odmerni odstotki za pokojnine v Sloveniji najnižji, so vlado vodili naslednji predsedniki:

• Alenka Bratušek (20. marec 2013 – 18. september 2014): Prva ženska na čelu slovenske vlade, ki je prevzela mandat po odstopu Janeza Janše.
• Miro Cerar (18. september 2014 – 13. september 2018): Ustanovitelj Stranke Mira Cerarja (kasneje preimenovane v Stranko modernega centra), ki je vodil 12. vlado Republike Slovenije.
• Marjan Šarec (13. september 2018 – 3. marec 2020): Nekdanji komik in župan, ki je po volitvah leta 2018 sestavil manjšinsko vlado.

V tem obdobju je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je svoj prvi mandat začel 22. decembra 2012 in bil ponovno izvoljen leta 2017.

Ti predsedniki vlad so delovali v času, ko so se odmerni odstotki za pokojnine znižali, kar je vplivalo na višino pokojnin za upokojence v tem obdobju.

Razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino

Poleg odmernega odstotka je pomemben kazalnik tudi razmerje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino. V letu 2004 je to razmerje znašalo 70 %, kar pomeni, da je povprečna pokojnina predstavljala 70 % povprečne plače. Do leta 2013 je to razmerje upadlo na 61,7 %, nato pa se je postopoma povečevalo in v letu 2023 doseglo 64,4 %. Ti podatki kažejo na nihanja v kupni moči upokojencev glede na aktivno prebivalstvo.

Vpliv zakonodajnih sprememb na upokojence

Zakonodajne spremembe so imele pomemben vpliv na višino pokojnin. Upokojenci, ki so se upokojevali v različnih obdobjih, so bili podvrženi različnim pogojem in odmernim odstotkom, kar je povzročilo razlike v višini njihovih pokojnin. Na primer, upokojenci, ki so se upokojili med letoma 2013 in 2019, so imeli nižje odmerne odstotke, kar je neposredno vplivalo na nižje pokojnine.

Možnosti za ponovno odmero pokojnine

Nekateri upokojenci, ki so se upokojili v obdobju z najnižjimi odmernimi odstotki, razmišljajo o ponovni zaposlitvi z namenom izboljšanja svoje pokojnine. Po pojasnilih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (poroča Dnevnik.si) bi se v primeru ponovne vključitve v zavarovanje in nato ponovne upokojitve zavarovancu opravili trije izračuni:

1. Usklajena že priznana pokojnina: Obstoječa pokojnina bi se uskladila glede na pretekle valorizacije.

2. Odstotno povečanje pokojnine: Pokojnina bi se povečala glede na dodatno obdobje zavarovanja.

3. Nova odmera pokojnine: Izračunala bi se nova pokojnina na podlagi celotne zavarovalne dobe in novih odmernih odstotkov.

Pomembno je poudariti, da pri ponovni odmeri pokojnine upoštevani odmerni odstotek temelji na prvotno priznani pokojninski dobi, ki se nato poveča za odmerni odstotek na podlagi dodatne pokojninske dobe. Zato je pred odločitvijo o ponovni zaposlitvi priporočljivo pridobiti natančne informacije o pričakovanih spremembah pokojnine.

Pokojninski sistem v Sloveniji je skozi leta doživel številne spremembe, ki so vplivale na višino pokojnin. Obdobje med letoma 2013 in 2019 je zaznamovalo najnižje odmerne odstotke, kar je vplivalo na nižje pokojnine za tiste, ki so se upokojili v tem času. Za upokojence, ki razmišljajo o ponovni zaposlitvi z namenom izboljšanja svoje pokojnine, je ključnega pomena, da se predhodno posvetujejo s pristojnimi institucijami in pridobijo vse potrebne informacije za informirano odločitev.

Pripravil: N. Z.

Vir: Dnevnik.si, www

V pokojninskih sistemih po svetu se občasno odkrijejo neverjetne nepravilnosti – od prejemanja pokojnin s strani ljudi, ki so že zdavnaj preminuli, do finančnih lukenj, ki jih takšne napake povzročajo. Nedavno je Elon Musk opozoril, da v Združenih državah pokojnine prejemajo tudi osebe, stare neverjetnih 220 let. Čeprav se takšna izjava sliši absurdno, pa dejanski podatki kažejo, da je v sistemu na deset tisoče ljudi, ki so že mrtvi, a še vedno prejemajo socialne transferje. In če se to dogaja v ZDA, se lahko vprašamo – ali je to mogoče tudi v Sloveniji?

Prejemniki pokojnin v Sloveniji: kdo so najstarejši?

V Sloveniji je leta 2023 pokojnino prejemalo 638.802 upravičencev, od tega je bilo več kot 62.000 starejših od 85 let. Po podatkih iz leta 2016 je najstarejši prejemnik vdovske borčevske pokojnine štel 110 let, najstarejši prejemnik starostne borčevske pokojnine 105 let, invalidske pa 100 let. Čeprav to samo po sebi ni dokaz nepravilnosti – ljudje živijo vedno dlje – se vendarle zastavlja vprašanje, ali je možno, da v sistemu ostajajo tudi tisti, ki jih v resnici že dolgo ni več?

Primer iz Slovenije: Sin prikrival smrt svoje matere

ZPIZ je pred kratkim razkril en primer, kjer se je zgodila točno takšna zloraba. Sin je več let prikrival smrt svoje matere, zaradi česar je ta še naprej prejemala pokojnino. Zavod je, ko je pridobil uradne informacije, nemudoma ustavil izplačila, prekinil zdravstveno zavarovanje in začel postopke za izterjavo že izplačanega denarja.

Ni pa to osamljen primer. V Sloveniji sicer nimamo uradnih podatkov o obsegu takšnih zlorab, a je iz prakse jasno, da so sistemske luknje možne. Čeprav se evidence redno posodabljajo, lahko v določenih primerih – predvsem pri ljudeh, ki živijo v tujini – podatki o smrti pridejo do zavoda z zamikom. In ta zamik lahko pomeni več mesecev ali celo let neupravičeno prejetih sredstev.

Kako se lahko zgodi, da mrtvi še naprej prejemajo pokojnino?

Postopek odjave umrlega iz sistema je v Sloveniji relativno strog, a vendarle obstajajo možnosti za napake.

• Domači upokojenci: Za slovenske državljane, ki živijo v Sloveniji, ZPIZ vsakodnevno prejema podatke o smrti iz Centralnega registra prebivalstva (CRP). V teoriji to pomeni, da je napaka malo verjetna – a le, če sistem deluje brezhibno.
• Tujci in prejemniki iz tujine: Pri upokojencih, ki živijo v tujini, pa lahko stvari postanejo bolj zapletene. Zavod podatke pridobiva preko tujih institucij, kar pomeni, da lahko pride do zamud. V določenih primerih morajo upravičenci vsako leto predložiti potrdilo o življenju, a če tega ne storijo, se lahko izplačila kljub temu nadaljujejo, dokler zavod ne pridobi uradnih podatkov.

Kaj pa denar? Se lahko vrne?

Ko se ugotovi, da je pokojnina izplačana osebi, ki je že umrla, se začne postopek izterjave. Obstaja več načinov, kako se lahko zavod poskuša dokopati do denarja:

1. Vračilo sredstev preko banke – če so bila nakazila še na računu umrlega, lahko banka zavodu samodejno vrne sredstva.
2. Izterjava od dedičev – če je nekdo po smrti pokojnika dvigoval ali porabil denar, lahko zavod sproži postopek vračila, bodisi prostovoljno bodisi preko sodišča.
3. Izvršba – če se ugotovi, da je šlo za namerno zlorabo, lahko zavod vloži tudi prijavo na FURS in sproži davčno izvršbo.

So takšne zlorabe pogoste?

Uradnih podatkov o številu tovrstnih primerov v Sloveniji ni, a če sklepamo po primerih iz drugih držav, bi lahko bil obseg večji, kot si mislimo. Italija je leta 2013 ugotovila, da je v enem letu izplačala pokojnine več kot 4.000 mrtvim prejemnikom, pri čemer je šlo za več milijonov evrov neupravičeno nakazanega denarja. V Franciji so leta 2019 razkrili, da je kar 3.000 oseb, starejših od 120 let, še vedno prejemalo socialne transferje – kar je seveda nemogoče.

V Sloveniji morda ne gre za tako množične primere, a je jasno, da sistemske luknje obstajajo. Najbolj kritične točke so:

• Prejemniki pokojnin, ki živijo v tujini – saj se podatki o smrti ne posodabljajo sproti.
• Osebe, ki nimajo ožjih družinskih članov – saj ni nikogar, ki bi obvestil institucije.
• Primeri goljufij – kjer dediči namenoma skrivajo smrt in dvigujejo pokojnino.

Kako preprečiti prihodnje zlorabe?

ZPIZ ima že zdaj več varoval, a bi jih lahko še izboljšali: ✔ Boljša mednarodna povezanost z evidencami umrlih – za hitrejše prenose podatkov iz tujine.

• Obvezna letna potrdila o življenju za vse prejemnike v tujini – kar bi močno zmanjšalo možnosti napak.
• Avtomatizirano sledenje sumljivih transakcij – če denar dlje časa ne zapusti računa prejemnika, bi to lahko sprožilo preverjanje.

So “pokojninski vampirji” realnost ali mit?

Čeprav so v Sloveniji odkriti primeri redki, pa ne moremo izključiti, da obstajajo tudi drugi, ki jih še nismo zaznali. Sistemske pomanjkljivosti pri preverjanju tujcev in tistih brez družine omogočajo možnost zlorab, kar pomeni, da bi bila lahko številka višja, kot se zdi na prvi pogled.

Ali res plačujemo pokojnine tudi mrtvim? Uradni viri pravijo, da so takšni primeri izjemni, a če nas zgodbe iz drugih držav česa učijo, je to dejstvo, da je vsaka država lahko ranljiva za takšne napake.

Vprašanje je le – koliko jih je v Sloveniji?

Pripravil: E. K. Vir: Slovenske novice, Freepik

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je nedavno sprejel odločitev o 4,5-odstotni uskladitvi pokojnin, ki bo začela veljati s februarskimi izplačili. Ta odločitev temelji na podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki kažejo na 6,2-odstotno rast povprečne mesečne bruto plače v letu 2024 v primerjavi z letom 2023. Vendar se v javnosti pojavljajo pomisleki, da bi morala biti uskladitev višja, celo 5,5 odstotka, zaradi domnevno drugačnih izračunov rasti plač.

Metodologija izračuna uskladitve pokojnin

Uskladitev pokojnin v Sloveniji se izvaja na podlagi kombinacije dveh dejavnikov: 60 odstotkov rasti povprečne mesečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. SURS je objavil, da je povprečna mesečna bruto plača za leto 2024 znašala 2.394,92 evra, kar predstavlja 6,2-odstotno povečanje glede na leto 2023. Poleg tega je bila povprečna rast cen življenjskih potrebščin v istem obdobju 2 odstotka. Na podlagi teh podatkov je ZPIZ določil 4,5-odstotno uskladitev pokojnin.

Sporna sprememba metodologije izračuna plač

Kljub uradnim podatkom SURS-a so nekateri opazili neskladja pri izračunu rasti povprečne plače. Če primerjamo povprečno bruto plačo za leto 2024 (2.394,92 evra) s tisto za leto 2023 (2.220,95 evra), dobimo 7,8-odstotno povečanje, ne pa 6,2-odstotnega, kot ga navaja SURS. To neskladje je posledica spremembe metodologije zbiranja podatkov. Do aprila 2024 je SURS zbiral podatke prek vprašalnikov, ki jih je izpolnjevalo približno 60.000 podjetij. Od aprila 2024 naprej pa podatke pridobivajo iz obrazcev za obračun prispevkov (REK-O), ki jih delodajalci predložijo Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Ta prehod na nov vir podatkov je povzročil razliko v izračunu povprečne plače.

Pojasnilo SURS-a

SURS je pojasnil, da so za zagotovitev primerljivosti podatkov izračunali povprečne mesečne plače za leto 2023 tudi po novi metodologiji. Tako so primerjali podatke za leti 2023 in 2024, izračunane iz istega vira (REK-O). Po teh izračunih je bila rast povprečne plače 6,2 odstotka. Podatki za leto 2023, izračunani po stari metodologiji, so ostali nespremenjeni, saj so bili uporabljeni za različne namene, vključno z izračunom prispevkov. SURS poudarja, da primerjava podatkov iz dveh različnih virov ni ustrezna, zato so za izračun rasti povprečne plače uporabili podatke iz novega vira za obe leti.

Posledice za upokojence

Nekateri predstavniki upokojencev menijo, da bi morala biti uskladitev pokojnin višja, saj bi upoštevanje 7,8-odstotne rasti povprečne plače namesto 6,2-odstotne pomenilo 5,5-odstotno uskladitev pokojnin. Za upokojenca s pokojnino 800 evrov bi to pomenilo dodatnih 8 evrov mesečno, kar na letni ravni znese 96 evrov. Vendar je ZPIZ pri izračunu upošteval uradne podatke SURS-a, ki temeljijo na novi metodologiji. To odpira razpravo o tem, ali je sprememba metodologije ustrezno upoštevana pri določanju uskladitve pokojnin in ali so upokojenci zaradi tega morebiti prikrajšani.

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik

Vsako leto ob tem času se v javnosti razplamtijo razprave o redni uskladitvi pokojnin. Koliko bo zvišanje? Ali bo dovolj za kritje višjih življenjskih stroškov? Kako se bo to poznalo pri tistih z najnižjimi pokojninami? Čeprav se zdi, da so odstotki in številke hladni in neosebni, imajo za več kot 647.600 upokojencev v Sloveniji zelo konkreten pomen – vsak dodaten evro lahko vpliva na kakovost življenja.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo danes določil višino letne uskladitve pokojnin, ki bo stopila v veljavo že s februarskim izplačilom. Po predhodnih izračunih in glede na statistične podatke iz preteklega leta naj bi ta znašala okoli 4,5 odstotka. A preden se prehitro razveselimo – kaj to v praksi pomeni?

Matematika pokojninske uskladitve: številke so eno, realnost drugo

Redna uskladitev pokojnin se določa po sistemski formuli:

• 60 % rasti povprečne bruto plače,
• 40 % rasti cen življenjskih potrebščin.

Leta 2024 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot leto prej. Hkrati je bila povprečna letna inflacija 2 odstotka. Če seštejemo, dobimo približno 4,5-odstotno uskladitev.

Kaj to pomeni v praksi? Če ima nekdo pokojnino 800 evrov, bo po uskladitvi prejemal okoli 836 evrov. Pri pokojnini 1.000 evrov pa bo povečanje na približno 1.045 evrov. Na prvi pogled se sliši spodbudno – a ali bo to dejansko zadoščalo za pokritje realnih življenjskih stroškov?

Inflacija in cene: kje upokojenci občutijo največje pritiske?

Čeprav uradni podatki kažejo, da je bila inflacija le 2 odstotka, so upokojenci prepričani, da realnost govori drugačno zgodbo. Najemnine, stroški oskrbe, energenti in predvsem hrana – tu se cene dvigajo hitreje, kot se večajo pokojnine.

• Mleko, kruh, meso – osnovna živila so v zadnjem letu dražja za 5–10 %.
• Elektrika? Po začasni umiritvi se znova pričakuje dvig tarif.
• Zdravila in dodatno zdravstveno zavarovanje – pri nekaterih upokojencih predstavljajo četrtino pokojnine.

“Zadnje čase imam občutek, da vsakih nekaj mesecev zapravim več, čeprav kupujem iste stvari,” pravi Marija, 72-letna upokojenka iz Maribora. “Dvig pokojnine je dobrodošel, ampak ko plačam račune in grem dvakrat v trgovino, je že konec meseca.”

Ali bo upokojencem sploh kaj ostalo za dostojno življenje?

Ena izmed perečih težav je, da več kot 100.000 slovenskih upokojencev prejema pokojnine, nižje od 700 evrov, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine. Za mnoge je tako vsako povečanje ključno, a hkrati premajhno, da bi nadomestilo realno rast stroškov.

Še posebej tisti z najnižjimi pokojninami upajo tudi na dodatno pomoč države, kot so solidarnostni dodatki ali subvencije za ogrevanje in zdravstvene storitve.

Poleg tega bo v juniju izplačan letni dodatek, ki bo letos znašal med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine. To bo nekaj malega olajšanja, a se postavlja vprašanje – ali ni čas za sistematično reformo, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost?

Primerjava s preteklimi leti: gremo navzgor ali stagniramo?

Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so bile uskladitve v zadnjih petih letih precej neenakomerne:

• 2024: 5,2 %
• 2023: 5,2 %
• 2022: 4,4 %
• 2021: 3,5 %
• 2020: 3,2 %

Trend je jasen – zadnja leta so bila relativno dobra, a ne gre pozabiti, da je bila inflacija v nekaterih obdobjih bistveno višja, kar pomeni, da se realna kupna moč upokojencev ni bistveno povečala.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Slovenija se stara – delež upokojencev v populaciji se hitro povečuje, kar pomeni večji pritisk na pokojninsko blagajno. Brez sistemskih sprememb – bodisi na strani prispevkov aktivne populacije bodisi z večjo vlogo državnega proračuna – bi se lahko pokojnine v prihodnosti usklajevale počasneje.

Hkrati pa moramo biti realni – že zdaj je pokojninski sistem eden največjih stroškov države. Ali bomo v prihodnje morali delati dlje? Bo pokojninska doba še podaljšana? Se obeta več zasebnega varčevanja za starost? Vse to so vprašanja, ki čakajo na odgovore.

Višje pokojnine – a še vedno ne dovolj?

Dvig pokojnin za 4,5 odstotka bo za marsikaterega upokojenca dobrodošla novica. A realnost je taka, da mnogi še vedno komaj shajajo iz meseca v mesec, še posebej ob višjih stroških hrane, energije in zdravstvenih storitev.

Bo ta uskladitev zadostovala ali bo treba še naprej varčevati pri osnovnih življenjskih potrebščinah? In kar je še pomembneje – kakšne dolgoročne spremembe čakajo slovenski pokojninski sistem? Odgovori na ta vprašanja bodo oblikovali prihodnost vseh, ki se bodo v prihodnjih desetletjih podali v pokoj.

Pripravil: E. K. Vir: ZDUS, Freepik

Slovenija se že dalj časa sooča s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, pri čemer se delodajalci vse pogosteje ozirajo proti upokojencem kot možni rešitvi. A vprašanje, ki se pri tem postavlja, ni le, ali lahko upokojenci delajo – temveč zakaj morajo delati?

Čeprav je marsikdo prepričan, da se upokojenci odločajo za delo predvsem iz osebnega zadovoljstva, statistika razkriva drugačno sliko. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 1017,64 evra neto, kar je za mnoge upokojence prenizek znesek za dostojno življenje, sploh v luči naraščajočih stroškov hrane, bivanja in zdravstva. Najvišja pokojnina v državi dosega 4231,50 evra, najnižja pa le 337,40 evra. Kako naj torej nekdo z najnižjo pokojnino preživi mesec?

Upokojenci na trgu dela: Med prostovoljno in nujno izbiro

Delodajalci vse bolj pogosto iščejo načine, kako vključiti upokojence v delovni proces. Na voljo so različne oblike zaposlitve – od začasnega in občasnega dela, podjemnih in avtorskih pogodb, kratkotrajnega dela, osebnega dopolnilnega dela, do delne upokojitve ali celo zaposlitve s skrajšanim delovnim časom.

• Začasno in občasno delo upokojencev omogoča do 60 ur dela na mesec (kar je letno omejeno na 720 ur), pri čemer skupni bruto dohodek v enem letu ne sme preseči 10.985,91 evra.
• Avtorske in podjemne pogodbe ne vplivajo na pokojnino, kar pomeni, da lahko upokojenci delajo brez omejitev, a hkrati brez večjih socialnih varoval.
• Družbeniki, prokuristi in poslovodne osebe lahko delajo brez omejitev, a ob tem izgubijo pravico do polne pokojnine.
• Delna upokojitev omogoča posameznikom, da še naprej delajo krajši delovni čas (najmanj dve uri na dan ali 10 ur tedensko) in prejemajo delno pokojnino.

Pomenljivo je, da delodajalci upokojence pogosto vidijo kot cenovno ugodnejšo delovno silo, saj njihovo delo ni vezano na kolektivne pogodbe ali polne prispevke. Ali to pomeni, da se delovna mesta, ki bi morala biti namenjena aktivni populaciji, prilagajajo upokojencem, ker so cenejši?

Trgovina in zdravstvo na udaru: Kje najbolj primanjkuje delavcev?

Čeprav natančnih podatkov o številu delovno aktivnih upokojencev ni, vemo, da jih največ dela v sektorjih, kjer so kadrovske težave najbolj pereče. Trgovina, zdravstvo, šolstvo, gostinstvo in gradbeništvo so panoge, ki kričijo po delovni sili – in tu so upokojenci pogosto dobrodošla rešitev.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je pred kratkim pozvala vlado k povečanju dovoljenega obsega začasnih in občasnih del upokojencev s 60 na 85 ur na mesec, kar so na Ministrstvu za delo zavrnili s pojasnilom, da je delna upokojitev že omogočena tistim, ki lahko delajo več.

Vprašanje pa ni le v količini dela, temveč tudi o smiselnosti fizičnega dela za starejše. Delo v trgovini vključuje dvigovanje bremen, dolgotrajno sedenje za blagajno, hitri tempo dela, kar ni nujno primerno za ljudi v zrelih letih.

Podobno velja v zdravstvu, kjer se zaradi pomanjkanja kadrov mnogi upokojeni zdravniki in medicinske sestre vračajo na delo, saj bi brez njihove pomoči nekatera področja preprosto razpadla.

Sindikati opozarjajo: “To ni rešitev, temveč znižanje cene dela!”

Povečano vključevanje upokojencev v delovno silo ni ostalo neopaženo pri sindikatih, ki opozarjajo na možne dolgoročne posledice. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije menijo, da bo sproščanje omejitev za delo upokojencev zgolj vodilo v nadaljnje zniževanje plač in poslabšanje položaja redno zaposlenih.

Prav tako v Sindikatu upokojencev Slovenije poudarjajo, da se z aktivacijo upokojencev ustvarja nelojalna konkurenca aktivni populaciji, saj upokojenci delajo pod drugačnimi pogoji, pogosto za nižje urne postavke.

Kritiki poudarjajo, da bi morala država namesto reševanja pomanjkanja delovne sile s starejšimi generacijami, izboljšati pogoje za mlade delavce in jim zagotoviti dostojne plače in stabilne delovne pogoje, ki bi preprečili množične odhode v tujino.

Delo ali dostojna pokojnina? Prava rešitev je v uravnoteženju

Vprašanje, ali naj upokojenci delajo, nima enoznačnega odgovora. Za nekatere je delo nuja, za druge osebna odločitev, za tretje način ohranjanja aktivnega življenjskega sloga. Ključno pa je, da se delo upokojencev ne uporablja kot sistemska rešitev za pomanjkanje delovne sile, temveč kot dodatna možnost za tiste, ki si tega resnično želijo in so za to tudi ustrezno plačani.

Ali se bo država odločila za dvig pokojnin ali za dodatno sproščanje omejitev dela upokojencev? To je vprašanje, ki bo v prihodnjih mesecih vse bolj aktualno.

Pripravil: E. K. Vir: Cekin.si, Freepik

Ljubljana, 19. februar 2025 – Na Trgu dr. Jožeta Pučnika se obeta shod proti trenutni socialni in zdravstveni politiki vlade, ki ga je prek družbenih omrežij napovedala nekdanja poslanka Mojca Škrinjar. Protest, ki naj bi združil nezadovoljne državljane, upokojence, delavce ter pripadnike demokratičnih strank, izpostavlja pereče probleme, s katerimi se vse bolj sooča slovenska družba: dolge čakalne vrste v zdravstvu, stanovanjsko stisko, reformo pokojninskega sistema ter naraščajoč občutek ekonomske negotovosti.

Kaj je povod za protest?

V Sloveniji se vse pogosteje slišijo opozorila o neustreznem delovanju zdravstvenega sistema. Čakalne dobe za nekatere posege se gibljejo tudi preko dveh let – pri nekaterih specialistih, kot so ortopedi in nevrologi, celo več. Že dolgo se odpira tudi vprašanje finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, saj pokojnine ne sledijo rasti življenjskih stroškov, hkrati pa je vedno manj zaposlenih na enega upokojenca. Kot še en goruč problem mnogi izpostavljajo visoke cene nepremičnin in najemnin, zaradi katerih si mladi težko privoščijo lastno stanovanje.

Mojca Škrinjar je v svojem pozivu zapisala:

“Pridite v sredo, 19. februarja 2025, ob 15.00, na Trg dr. Jožeta Pučnika, nasproti Državnega zbora, na Veliki shod – vse demokratične stranke, vsi državljani in državljanke, ki občutite dnevne krivice hladne, nadute, kleptomanske in skrajno nesposobne vlade, vsi, ki garate in ste se nagarali za svoje preživetje, za svoje družine, vsi, ki ne dočakate zdravnika, doma za ostarele, vsi, ki ste zbirali denar za penzijo, odtrgali pa vam jo bodo za tiste, ki je niso zaslužili!”

Pridite v sredo, 19. februarja 2025, na Trg dr. Jožeta Pučnika, nasproti Državnega zbora, na Veliki shod- vse demokratične stranke, vsi državljani in državljanke, ki občutite dnevne krivice hladne, nadute, kleptomanske in skrajno nesposobne vlade, vsi, ki garate in ste se… pic.twitter.com/dnnm0pdHem

— Mojca Škrinjar (@mojcaskrinjar) February 12, 2025

Strukturiran protest ali politična mobilizacija?

Vendar se ob tem zastavlja vprašanje: gre za iskren izraz ljudskega nezadovoljstva ali zgolj politično mobilizacijo? Ni skrivnost, da je bila Mojca Škrinjar v preteklosti poslanka SDS in je bila vključena v več političnih polemik.

Protesti proti vladam v Sloveniji niso novost – v zadnjem desetletju smo jih videli več: od vstaj proti Zoranu Jankoviču in Janezu Janši leta 2012, do protestov proti vladi Marjana Šarca in kasneje Janeza Janše v obdobju 2019–2021. A v nasprotju s preteklimi protesti, ki so pogosto imeli razmeroma jasno definiran cilj in organizatorje, tokratni shod deluje nekoliko nejasno strukturiran, pri čemer ni povsem jasno, kdo stoji za organizacijo dogodka in kakšen je končen cilj protesta.

Kaj pravijo analitiki?

Politični analitik dr. Aleš Maver ocenjuje, da so protesti vedno odraz določenih napetosti v družbi, vendar opozarja na pomembno razliko med spontanimi protesti in politično organiziranimi shodi:

“Vsaka oblast mora biti pripravljena na izražanje nezadovoljstva, saj je to bistvo demokracije. A vprašanje je, ali gre za protest, ki dejansko združuje različne sloje prebivalstva, ali pa zgolj za mobilizacijo določene politične baze.” (poroča MMC RTV Slovenija)

Podobno mnenje izraža tudi ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki poudarja, da so socialne napetosti vedno plod realnih gospodarskih razmer, a opozarja, da je v politiki pogosto prisotno izkoriščanje nezadovoljstva za pridobivanje podpore.

Kakšne so alternative?

Vse več ekonomistov in sociologov poudarja, da je potrebno iskati sistemske rešitve, ne zgolj opozorilnih shodov. Nekatere evropske države so se že soočale s podobnimi vprašanji in so jih reševale na različne načine:

• Nizozemska je na primer uvedla mehanizem fleksibilne upokojitve, kjer lahko posamezniki izberejo, ali bodo delali dlje in s tem povečali svojo pokojnino.
• Nemčija je razvila sistem socialnih stanovanj, ki omogoča cenejše najemnine za mlade in socialno ogrožene skupine.
• Danska je reformirala zdravstveni sistem tako, da so posamezni zdravstveni centri dolžni obravnavati paciente v določenem roku – v nasprotnem primeru pa morajo plačati stroške zdravljenja v zasebnem sektorju.

Vprašanje je, ali se bo slovenska politika zmožna zgledovati po teh primerih in uvesti prave reforme, ki bi odpravile nezadovoljstvo državljanov?

Ne glede na različna stališča je jasno eno: protest je odraz nezadovoljstva, ki ga čuti določen del prebivalstva. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo oblast pripravljena prisluhniti tem zahtevam ali pa se bo zgodba končala tako kot že večkrat v preteklosti – s trenutnim valom nezadovoljstva, ki bo v nekaj tednih zbledel, brez konkretnih sprememb.

Pripravil: N. Z.

Vir: X, www