Borut Pahor razkril skrivnost ob rojstvu svojega sina Luka

Ko Borut Pahor deli osebne trenutke, to vedno pritegne pozornost – in tokrat ni bilo nič drugače. Nekdanji predsednik republike, ki si je pri ljudeh prislužil sloves preprostega in srčnega človeka, je nedavno na svojem Instagram profilu razkril drobec iz preteklosti, ki je obenem ganljiv in nekoliko presenetljiv. Na trenutek, ko je leta 1997 prvič postal oče, ima Pahor večinoma zamegljene spomine – a njegova mama očitno ne. Prav iz njenega arhiva je priromala fotografija, ki zdaj osvetljuje ta poseben del njegovega življenja.

Ko spomini oživijo: leto 1997 skozi Pahorjevo pripoved

Na fotografiji iz decembra 1997, posneti za revijo Lady, Pahorjeva partnerica Tanja Pečar v naročju drži njunega novorojenega sina Luka, Borut pa ju gleda s ponosom, ki ga lahko razume samo nekdo, ki je prvič postal starš. A poleg te klasične družinske idile pozornost pritegne še nekaj – ogromen plišasti slon, ki skoraj ukrade sceno. Ta nenavadno velik spominek je imel svoje posebno ozadje: šlo je za darilo Janeza Podobnika, tedanjega predsednika Državnega zbora, ki je s tem simboličnim poklonom izrazil svoje dobre želje mladi družini.

View this post on Instagram

A post shared by Borut Pahor (@borutpahor)

Slon – ikonični simbol sreče in dolgoživosti – je takrat postal del družinskega doma, a njegova zgodba tukaj še ni končana.

Od domačega praga do otroških src

Vse igrače, ki so jih Pahorjevi prejeli ob rojstvu sina, so kmalu našle nove lastnike. Družina jih je namreč podarila otrokom v bolnišnici v Stari Gori, ustanovi, kjer so bivali in se zdravili otroci z različnimi zdravstvenimi težavami. To ni bil le dobrodelni korak, ampak simbolično dejanje, ki je poudarilo, kako srečo deliti tudi z drugimi. Darovanje ni bilo naključno – Pahor in njegova partnerica sta verjela, da je njihov sin imel privilegij priti na svet v zdravem okolju, zato sta želela vsaj del tega prenesti tudi na manj srečne.

Če pomislimo: koliko ljudi danes ob rojstvu otrok razmišlja o tem, kako preseči osebno veselje in z njim obogatiti še druge? To, da se je družina odločila za takšno gesto, doda pomembno noto humanosti k sicer strogo zasebni zgodbi.

Fotografija – več kot le slika

Medtem ko Pahor priznava, da se te fotografije sploh ni spomnil, jo njegova mama hrani že več kot dve desetletji. Morda je prav v tem čar takšnih arhivov: pokažejo nam trenutke, ki so se morda izgubili v hitrem tempu vsakdanjika, a so za tiste, ki nas imajo najraje, vedno ostali dragoceni.

Če pogledamo zgodovinski kontekst, leto 1997 ni bilo zgolj leto Pahorjeve osebne prelomnice, temveč tudi čas političnih sprememb, ko je bil Borut eden izmed bolj perspektivnih in priljubljenih politikov na levi strani političnega spektra. Tako je zanimivo opazovati kontrast med javno podobo mladega politika in njegovo intimno vlogo kot očeta.

Zakaj nas ta zgodba pritegne?

Morda zato, ker Pahor s tovrstnimi delitvami spominov pokaže, da so tudi najbolj javne osebnosti v svojem jedru povsem običajni ljudje – starši, partnerji, sinovi. Njegov pristop k pripovedovanju teh zgodb je pogosto začinjen z rahlo nostalgičnim tonom, kančkom humorja in skrbno premišljeno mero iskrenosti, ki ljudi pritegne na povsem človeški ravni.

Navsezadnje, ali ni to tisto, kar vsi iščemo – zgodbe, v katerih najdemo drobec sebe? Ko vidimo, kako nekdanji predsednik pripoveduje o preprostem trenutku družinske sreče, nas to morda spomni, da so najlepši trenutki pogosto tisti, ki jih na hitro pozabimo, a jih drugi za nas ohranijo.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram