Beograd danes diha z demonstranti. Po mesecih naraščajočega nezadovoljstva, ki se je začelo z tragedijo v Novem Sadu, ko je novembra lani zaradi porušenja nadstreška na železniški postaji umrlo 15 ljudi, so študenti in protestniki končno stopili skupaj. Poroča Balkan Insight. Na eni strani študenti, razumniki in opozicija. Na drugi oblast, ki trdi, da je vse le politična igra. In nekje vmes – ljudje, ki ne vedo, komu verjeti. Zakaj prav danes? To ni prvi protest, zagotovo pa je največji do zdaj. Po mesecih manših demonstracij, v katerih so študenti zahtevali odgovore, je Beograd preplavljen s tisoči protestnikov. Nekateri so se v prestolnico odpravili peš, z vlakom ali celo s kolesi. Vendar – ravno vlaki danes ne vozijo. Razlog? Bombna grožnja. Slučajno

PREDSEDNICA PIRC MUSAR UDARILA NAZAJ: "NE BOM PODLEGLA IZSILJEVANJU!" Ko se politične iskre zanetijo, običajno hitro preskočijo v javnost. In tokrat je bilo res vroče. Premier Robert Golob je v intervjuju za N1 ostro kritiziral predsednico države Natašo Pirc Musar, da naj bi s svojim ravnanjem "ohromila" kadrovske postopke in celo onemogočila Sloveniji glasovalne pravice v Evropski centralni banki (ECB). Predsednica mu ni ostala dolžna. "To je politično izsiljevanje!" je predsednica udarila nazaj in Golobovim obtožbam odločno oporekala. "Kot predsednica republike bom predlagala kandidate, ki jih ocenim kot primerne – ne tiste, ki jih narekuje koalicija." Ampak poglejmo najprej, kako se je vse skupaj sploh zapletlo. Slovenija brez glasovalnih pravic v ECB – je

LJUBLJANA – Drama v Državnem zboru: Urška Klakočar Zupančič z dvignjenim krilom "odgovorila" Alešu Reberšku! Petek, pozna ura. "Ura resnice" na Nova24TV. Poslanec NSi Aleš Reberšek med oddajo pripoveduje o domnevno "veličastnih prihodih" predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Namiguje na nekakšno teatralnost, skoraj kot bi šlo za sceno iz filma. Smeh, odmevi na družbenih omrežjih. A zgodba dobi nadaljevanje – in to hitro! Danes, tik pred sejo državnega zbora. Predsednica DZ vstopi v dvorano. Mimo Reberška. Se ustavi? Ne čisto. Samo pogleda in na glas izstreli: "Hej, Reberšek, ti bom jaz zdaj pokazala, kaj je to 'pompozni prihod'." Potem pa – dvigne krilo. Ne visoko, ampak ravno toliko, da se vidi desna noga. Nekaj sekund, nato gre naprej. Poslanci? Šo

LJUBLJANA – Marko Potrč v novem podcastu brez dlake na jeziku: 'Za denar pišejo, kar jim naročijo, ali pa sploh ne pišejo' Je slovensko novinarstvo v resnici neodvisno ali le igra po pravilih tistih, ki držijo denarnice? Marko Potrč je v prvi epizodi svojega podcasta 'MARKO JE BIL TU' s sogovornikom spregovoril o 'prodanih novinarjih' – tistih, ki pišejo po nareku, če je cena prava. Plačaj – in nadzoruj medije? V podcastu je odmevala izjava prof. dr. Marka Milosavljevića s Fakultete za družbene vede, ki je razkril nekaj precej šokantnega. To, da so nekateri politiki in poslovneži že pred dvajsetimi leti mesečno plačevali, da se o njih sploh ne piše. Ja, prav ste prebrali – za molk. In ne samo to. Obstajale so kar tri tarife: Plačaj in te pustijo p

Franc Sušnik, dolgoletni župan Občine Vransko in nekdanji poslanec Državnega zbora, je umrl, novica pa je pretresla lokalno skupnost in širše politične kroge. Njegov vpliv je bil občuten, njegovo delo pa je pustilo trajne posledice, saj je s svojo vizijo in pragmatičnim pristopom zaznamoval razvoj občine in ustvaril okolje, ki ga bodo prihodnje generacije težko prezrle. Sušnikova zgodba je zgodba človeka, ki ni iskal žarometov, temveč rešitve. Kot župan je svojo energijo vlagal v infrastrukturo, razvoj podeželja in izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Vranskega. Njegovi projekti – od prenove cest do podpore lokalnemu podjetništvu – so imeli en sam cilj: da se občani Vranskega ne bi počutili zapostavljene v širšem slovenskem kontekstu. Fra

V prelomnem trenutku za Bosno in Hercegovino je sodišče v Sarajevu predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, obsodilo na eno leto zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti, Christiana Schmidta. Ta sodba je rezultat enoletnega sojenja, v katerem je bil Dodik obtožen zavračanja izvrševanja odločitev, ki jih je sprejel Schmidt, kar je povzročilo globoke politične napetosti v državi. Obtožbe proti Dodiku izvirajo iz njegovega podpisa dveh zakonov julija 2023, s katerima je Republika Srbska prenehala izvajati odločitve visokega predstavnika in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je te zakone razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, ki kršitve ustavne ureditve opredeljujejo kot kaz

Februar, ta nehvaležni mesec, ki se vedno znajde v senci razpotegnjenih januarjev in bombastičnih marčevskih obljub o pomladi, danes kaže zobe. Slovenija se, kot vsako leto, znajde v vrtincu pustnih norčij, visokoletečih kulturnih projektov in večnih družbenih vprašanj, ki – ironično – ne glede na dan ostajajo skoraj nespremenjena. A danes, 25. februarja 2025, se dogaja. Dogaja na veliko. Kurentovanje na Ptuju – kultura ali prodajni hit? Če kdo v Sloveniji zna iz kaosa narediti spektakel, so to gotovo Kurenti. Ti mistični liki, ki naj bi po starih verovanjih preganjali zimo in prinašali plodnost, so danes, če smo iskreni, postali magnet za turiste in priložnost za prodajo zvoncev ter suhega sadja po petkratni ceni. Kurentovanje na Ptuju, največji pustni festival

23. FEBRUAR – Dan, ki je pustil neizbrisne sledi v zgodovini, pa vendar za mnoge ostaja le še ena stran v koledarju. A ko se poglobimo, ugotovimo, da je bil to dan revolucij, prelomnih odkritij in tragičnih preizkušenj. Ko zgodovina zavibrira: od obleganj do simbolov moči Najprej skok v leto 1836 – želite lekcijo o tem, kako se ne začeti upora? Teksas se je v boju za neodvisnost znašel v situaciji, ki bi jo lahko opisali kot epsko, a z zelo klavrnim koncem: obleganje Alama. Majhna skupina teksaških upornikov se je podala v skoraj gotovo smrt proti veliko večji mehiški vojski. Odpor je bil herojski, toda realnost? Zelo krvava. Skoraj desetletje pozneje, 1848, pa Pariz doživi utrip revolucije, ki bi jo lahko označili za tisto, ki je končno razbila iluzijo monarhičn

19. FEBRUAR – Nekateri dnevi v zgodovini so kot drobne iskrice v morju dogodkov, komajda omembe vredni, drugi pa kot strela z jasnega, ki pusti pečat za vedno. Današnji dan? Pripada obojim. Ko vulkan odloči, da bo glavni igralec Leta 1600 je v Peruju izbruhnil vulkan Huaynaputina – in ne, ni bilo zgolj nekaj dima in pepela, kot bi si kdo predstavljal. To je bil eden najmočnejših vulkanskih izbruhov v zgodovini Južne Amerike. Toliko pepela se je dvignilo v ozračje, da so se temperature po svetu občutno znižale – se sliši znano? Podnebne spremembe niso zgolj sodobna tema. Kmetje v Evropi so čutili posledice še leta kasneje; slab pridelek, lakota, politične napetosti. Kdo bi si mislil, da lahko dogodek na drugi strani sveta povzroči upor v Franciji ali finančno kriz

Ljubljana, 19. februar 2025 – Na Trgu dr. Jožeta Pučnika se obeta shod proti trenutni socialni in zdravstveni politiki vlade, ki ga je prek družbenih omrežij napovedala nekdanja poslanka Mojca Škrinjar. Protest, ki naj bi združil nezadovoljne državljane, upokojence, delavce ter pripadnike demokratičnih strank, izpostavlja pereče probleme, s katerimi se vse bolj sooča slovenska družba: dolge čakalne vrste v zdravstvu, stanovanjsko stisko, reformo pokojninskega sistema ter naraščajoč občutek ekonomske negotovosti. Kaj je povod za protest? V Sloveniji se vse pogosteje slišijo opozorila o neustreznem delovanju zdravstvenega sistema. Čakalne dobe za nekatere posege se gibljejo tudi preko dveh let – pri nekaterih specialistih, kot so orto