Trumpov dolg seznam ukrepov za prvi dan vladanja ZDA

Donald Trump, zmagovalec predsedniških volitev v ZDA, je med svojo kampanjo napovedal vrsto ukrepov, ki jih namerava uresničiti že prvi dan po prevzemu oblasti 20. januarja 2025. Med najodmevnejšimi so odpuščanje posebnega tožilca Jacka Smitha, množične deportacije nezakonitih priseljencev ter ustavitev okoljskih prizadevanj.

Odpuščanje posebnega tožilca Jacka Smitha

Jack Smith vodi dve zvezni kazenski preiskavi proti Trumpu: eno zaradi poskusa sprevračanja izida volitev leta 2020 in drugo zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše. Trump je napovedal, da bo Smitha odpustil takoj po prevzemu funkcije, s čimer bi preiskave začasno zastale, dokler jih ne bi prevzel novi pravosodni minister. Poleg tega je Trump napovedal ukrepanje proti drugim tožilcem in sodnikom, ki so sodelovali v njegovih sodnih postopkih.

Množične deportacije nezakonitih priseljencev

Trump je večkrat poudaril, da bo prvi dan sprožil največji postopek množičnih deportacij v zgodovini ZDA, s čimer bi izgnal približno 11 milijonov nezakonitih priseljencev. Ameriški svet za priseljevanje ocenjuje, da bi izgon milijona ljudi zvezni proračun stal 88 milijard dolarjev. Kljub temu Trump ni povsem proti priseljevanju; med kampanjo je napovedal, da bo tujim študentom ob diplomi zagotovil dovoljenje za delo in bivanje, kar bi preprečilo izkoriščanje visoko izobraženih s strani delodajalcev v ZDA.

Ukinitev okoljskih prizadevanj

V posebnem videoposnetku je Trump napovedal, da bo takoj prvi dan prenehal z “grozodejstvi” zelene politike, s čimer je imel v mislih ukrepe zvezne vlade proti podnebnim spremembam. Maja letos je v New Jerseyju napovedal ustavitev vseh morskih električnih turbin na veter. Poleg tega je med pogovorom za Fox News v Iowi dejal, da bo “diktator le prvi dan vladanja”, kar po njegovih besedah pomeni, da bo nemudoma zaprl mejo in začel z vrtanjem za pridobivanje nafte.

Pomilostitev udeležencev napada na kongres 6. januarja 2021

Trump je napovedal, da bo iz zapora izpustil številne udeležence napada na kongres 6. januarja 2021, ki jih je označil za politične zapornike. Doslej so bile vložene zvezne obtožnice proti 1530 posameznikom, povezanih z dogodki tistega dne.

Imenovanja v zvezni vladi

Trump bo moral zapolniti 4000 položajev v zvezni vladi s svojimi političnimi nameščenci, od tega jih 1200 potrebuje senatno potrditev. Ker so republikanci na torkovih volitvah prevzeli večino v zveznem senatu, težav pri potrjevanju ne pričakujejo. Med odmevnimi napovedmi je imenovanje Roberta F. Kennedyja mlajšega na položaj ministra za zdravstvo. Kennedy, nekdanji demokrat, je znan po nasprotovanju cepljenju in več drugim uveljavljenim preventivnim ukrepom. Poleg tega namerava Trump imenovati milijarderja Elona Muska na položaj za vodenje varčevalnih ukrepov v vladi, saj je Musk obljubil, da lahko najde več tisoč milijard prihrankov.

Tranzicija v novo vlado

Tranzicija v novo vlado se mora po zakonu začeti že pet dni po volitvah. Trumpovo ekipo za prenos oblasti vodita glavni izvršni direktor finančnega podjetja Cantor Fitzgerald Howard Lutnick in nekdanja Trumpova ministrica za drobno gospodarstvo Linda McMahon. Med ključnimi sodelavci so tudi Robert F. Kennedy mlajši, nekdanja demokratska kongresnica Tulsi Gabbard, bodoči podpredsednik JD Vance ter sinova Eric in Donald mlajši.

Napisal: E. K.

Vir: X Foto: Zajem zaslona X

Trump ali Harris? Američani danes izbirajo novega voditelja

Danes se v Združenih državah Amerike odvijajo predsedniške volitve, kjer se volivci odločajo med demokratko Kamalo Harris in republikancem Donaldom Trumpom. Harris bi z izvolitvijo postala prva predsednica v zgodovini ZDA, medtem ko Trump stremi k drugemu mandatu. Dolga in burna kampanja je privedla do tesnih rezultatov v javnomnenjskih anketah, kar napoveduje napeto spremljanje štetja glasov.

Vprašali smo Chat GPT: kaj je boljše za Slovenijo: zmaga Trumpa ali Harrisove? Tu je odgovor

Preobrat v demokratski stranki

Kampanja se je začela z napovedjo ponovnega obračuna med Trumpom in aktualnim predsednikom Joejem Bidnom. Biden je sprva brez težav pridobil podporo stranke, vendar so se poleti pojavili dvomi glede njegove starosti in sposobnosti za vodenje države. Po slabem nastopu na soočenju televizije CNN so se v stranki začela pojavljati ugibanja o njegovi zamenjavi.

Poskus atentata na Trumpa

Sredi julija je kampanjo pretresel poskus atentata na Trumpa med zborovanjem v Pensilvaniji. Napadalec je Trumpa oplazil po ušesu, pri čemer je bil ubit tudi eden izmed prisotnih. Kljub temu je Trumpova kampanja nadaljevala brez večjih sprememb, republikanska stranka pa je kmalu zatem potrdila njegovo kandidaturo.

Bidenov umik in vzpon Harrisove

Konec julija je Biden zaradi pritiska znotraj stranke odstopil od kandidature in podprl podpredsednico Kamalo Harris. Demokratska stranka jo je hitro nominirala za predsedniško kandidatko. Harris je z dobrimi nastopi na soočenjih pridobila podporo in v anketah ujela ter deloma prehitela Trumpa.

Zaostritev kampanje in sporne izjave

V zadnjih tednih kampanje so se izjave obeh kandidatov zaostrile. Upokojeni general in nekdanji vodja Trumpovega kabineta John Kelly je za New York Times izjavil, da je Trump hvalil Adolfa Hitlerja in da ustreza definiciji fašista. Harris je na enem od dogodkov pritrdila, da meni, da je Trump fašist. Na republikanskem zborovanju v New Yorku so govorci Harrisovo označevali za neprimerno kandidatko, kar je dodatno zaostrilo retoriko.

Ključne zvezne države in tesni rezultati

Ameriški volilni sistem temelji na elektorskih glasovih, pri čemer je za zmago potrebno zbrati vsaj 270 od skupno 538 glasov. Večina zveznih držav tradicionalno podpira eno izmed strank, zato se volitve odločajo v t. i. nihajočih državah. Tokrat so ključne Nevada, Arizona, Wisconsin, Michigan, Pensilvanija, Severna Karolina in Georgia. Pensilvanija, ki prinaša 19 elektorskih glasov, velja za najpomembnejšo med njimi.

Javnomnenjske raziskave kažejo na izjemno tesne rezultate. Povprečje različnih raziskav, ki jih je zbral CNN, kaže, da Trump vodi v Arizoni, Georgii in Severni Karolini, medtem ko Harris vodi v Michiganu in Wisconsinu. V Nevadi in Pensilvaniji sta kandidata izenačena. Glede na povprečno statistično napako pri teh raziskavah, ki znaša 3,4 odstotne točke, je napovedovanje zmagovalca izjemno težavno.

Pričakovanja na volilni dan

Ker se volišča po ZDA zapirajo ob različnih urah in se pravila štetja glasov razlikujejo, je težko napovedati, kdaj bo znan končni izid volitev. Na prejšnjih volitvah leta 2020 smo na razglasitev zmagovalca v Pensilvaniji čakali štiri dni. Čeprav je pandemija koronavirusa tokrat manjši dejavnik, bodo volilni odbori zaradi pritiska in morebitnih dvomov v volilni proces še posebej previdni pri štetju glasov.

Oba kandidata bosta na volilni dan dogajanje spremljala vsak na svojem koncu države. Trump bo volil na Floridi in izide spremljal s svojega posestva Mar-a-Lago, medtem ko bo Harris, ki je že volila po pošti v Kaliforniji, imela volilni štab na univerzi Howard v Washingtonu, kjer je diplomirala.

Napisal: E. K.

Vir: X Foto: Zajem zaslona X

Poziv k prenovi politike nezakonitih migrantov, letos več kot 35.000 nezakonitih prehodov meje

BRUSELJ – EU zahteva hitrejše vračanje nezakonitih migrantov

Evropska ljudska stranka (EPP) poziva k prenovi politike vračanja nezakonitih migrantov, ki nimajo pravice ostati v Evropski uniji. EPP poudarja, da je trenutni sistem neučinkovit, saj je le eden od petih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, dejansko vrnjen v svojo izvorno državo. Ta situacija zahteva takojšnje ukrepanje za pospešitev postopkov vračanja, ki bi lahko prispevali k boljšemu upravljanju migracij v prihodnosti.

Evropski poslanec Tomas Tobé je v svojem govoru poudaril: “Če nimaš pravice bivati v Evropi, te ne sme biti tu. To je treba spremeniti.” Poudaril je, da bo nova Evropska komisija v prvih sto dneh po nastopu mandata predstavila nove zakonodajne predloge za hitrejše in učinkovitejše vračanje migrantov brez pravice do bivanja. Po Tobéjevih besedah je pomembno, da se odločitve o vračanju medsebojno priznavajo po celotni EU, kar bi olajšalo postopek vračanja in zmanjšalo birokratske ovire (poroča Euronews).

Evropa potrebuje celovito migracijsko strategijo

Poslanka Lena Düpont iz skupine EPP meni, da je prenova pakta o migracijah in azilu ključna, vendar ne zadostuje za reševanje trenutnih migracijskih izzivov. “Vozlišče za vračanje je ključno orodje pri teh prizadevanjih,” je dejala Düpontova in dodala, da bo nova infrastruktura omogočila pravično in učinkovito izvajanje postopkov vračanja (poroča Deutsche Welle). Opozorila je, da so številne države EU že preobremenjene s prošnjami za azil, zato mora biti proces vračanja hiter in odločen.

Obenem je poudarila pomen sodelovanja s tretjimi državami, kjer se začenja večina migracijskih poti. Takšno sodelovanje bo osrednjega pomena za zmanjšanje nezakonitih prihodov v EU in zaščito zunanjih meja. Nova migracijska strategija predvideva, da se bodo vključevale tudi tretje države, z namenom zmanjšanja pritiskov na evropske azilne sisteme.

Slovenija v središču migracijske poti

Slovenija se zaradi svoje lege na Balkanu že dolgo spopada z izzivi nezakonitih migracij. Balkan velja za eno glavnih poti za prehod migrantov v srednjo Evropo, kar povečuje pritisk na slovenske obmejne organe. Število nezakonitih prehodov je v zadnjem času naraslo, kar pomeni, da bo tudi Slovenija morala okrepiti sodelovanje z EU pri izvajanju nove migracijske politike.

Slovenski organi se zavedajo potrebe po hitrejših postopkih vračanja in sodelovanja z državami izvora. Pomembno bo zagotoviti, da se novi evropski predpisi hitro implementirajo na nacionalni ravni, da bi lahko obvladali povečan migracijski tok in zaščitili varnost svojih meja. Povečanje stopnje vračanja bo ključnega pomena za zmanjšanje obremenitve na azilni sistem in zagotavljanje stabilnosti v državi.

Trenutno stanje migracij v Sloveniji

V Sloveniji se število nezakonitih prehodov meje v zadnjih letih vztrajno povečuje. Po podatkih Policije je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta obravnavanih več kot 35.000 nezakonitih prehodov meje, kar je bistveno več kot v enakem obdobju lani. Večji delež teh migrantov prihaja iz držav, kot so Afganistan, Maroko in Pakistan, pri čemer Slovenija pogosto služi kot tranzitna država za nadaljevanje poti proti severnejši Evropi. Zaradi povečanega števila migrantov se slovenski azilni sistem sooča s precejšnjimi obremenitvami, saj je število vloženih prošenj za azil naraslo, medtem ko številni migranti nadaljujejo pot, preden se postopek sploh zaključi.

Izzivi pri upravljanju migracij v Sloveniji

Slovenija se sooča z izzivi pri zagotavljanju ustreznih kapacitet za namestitev migrantov, saj so obstoječi centri pogosto preobremenjeni. Poleg tega se povečuje pritisk na obmejne organe in varnostne službe, ki se trudijo obvladati naraščajoče število nezakonitih prihodov. Država si prizadeva za večje sodelovanje z državami EU, da bi dosegli hitrejše vračanje tistih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v Sloveniji. Vendar pa ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti učinkovito upravljanje migracij in hkrati spoštovati človekove pravice ter mednarodne obveznosti, kar zahteva celovit pristop k reformi migracijske politike.

Nujnost reforme migracijskega sistema

Trenutni migracijski sistem v EU je pogosto tarča kritik, saj se postopki vračanja vlečejo več mesecev ali celo let, kar spodkopava zaupanje javnosti v migracijsko politiko. Evropski poslanci poudarjajo, da bodo nove reforme pripomogle k povečanju preglednosti in učinkovitosti migracijskega sistema, hkrati pa zagotovile spoštovanje človekovih pravic in mednarodnih obveznosti.

Da bi bila reforma uspešna, bo nujno potrebno sodelovanje vseh držav članic EU ter vzpostavitev skupnega sistema za obravnavo prošenj za azil in vračanje. Poleg tega bo treba povečati pritiske na tretje države, da sprejmejo nazaj svoje državljane, ki nimajo pravice bivati v EU, saj so ti dogovori ključen element nove migracijske strategije (poroča Politico).

Kaj prinaša prihodnost?

Prenovljena politika vračanja bi lahko postala pomemben del širše migracijske reforme, ki bi vključevala boljše upravljanje azilnih postopkov, zaščito zunanjih meja ter učinkovito vračanje nezakonitih migrantov. Če bodo predlagane spremembe uspešno uveljavljene, bi to lahko okrepilo zaupanje v evropski migracijski sistem in povečalo pripravljenost držav članic na skupno ukrepanje.

VIR: Euronews, Deutsche Welle, Politico

Napisal: N. Z.

Izdala Trumpa? Melania v knjigi razkriva šokantne podrobnosti!

V težko pričakovani knjigi Spomini, ki izide v začetku oktobra 2024, nekdanja prva dama Melania Trump javno podpre pravico žensk do nadzora nad lastnim telesom, kar vključuje tudi pravico do splava. Ta stališča so v nasprotju z njenim možem Donaldom Trumpom, ki podpira, da posamezne zvezne države same urejajo zakonodajo o splavu. Melania piše, da “nobena druga oseba ne bi smela imeti moči odločati o ženskem telesu”, in zagovarja pravico žensk do izbire, ali želijo prekiniti nosečnost.

Melania je v knjigi izrazila svoja dolgoletna prepričanja o avtonomiji žensk, in sicer pravi, da je omejevanje pravice do splava enako kot “zanikanje nadzora nad lastnim telesom”. Njen mož, Donald Trump, je v svojem mandatu postavil sodnike, ki so odločilno vplivali na razveljavitev zvezne pravice do splava z odločitvijo Vrhovnega sodišča leta 2022.

V javnosti se je že razširila razprava o njenih stališčih, saj njena podpora reproduktivnim pravicam prihaja v ključnem obdobju, ko Donald Trump ponovno kandidira za predsednika ZDA. Ta razhajanja v njunih mnenjih so še posebej presenetljiva, saj Melania sicer redko izraža politična stališča.

Knjiga bo zagotovo v središču pozornosti v času, ko postaja vprašanje splava ena glavnih tem v ameriški predsedniški kampanji leta 2024​.

Napisal: E. K.

Vir: X

“Največje zlo slovenskega zdravstva je ZZZS,” meni Zmago Jelinčič Plemeniti

LJUBLJANA – Zdravstvo pod drobnogledom: Ali je ZZZS največje zlo slovenskega zdravstva?

Zadnje čase se v Sloveniji odvijajo vse bolj vroče razprave o zdravstvenem sistemu in njegovih pomanjkljivostih. Na družbenih omrežjih in v javnosti so v ospredju kritike usmerjene proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po mnenju mnogih je ta ustanova odgovorna za počasno in neučinkovito obravnavo pacientov. Najglasnejši kritik v zadnjih dneh je bil politik in nekdanji poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je ZZZS označil za glavni problem slovenskega zdravstva.

Kdo je kriv za dolge čakalne vrste?

Jelinčič je v svojem zapisu na Facebooku izpostavil, da pacienti ne želijo čakati, da se zdravstveni zavodi odločijo, katere storitve bodo plačane in katere ne. Po njegovem mnenju bi morali zdravnike čim prej postaviti na trg in omogočiti bolj fleksibilen sistem, kjer bi bila dostopnost do zdravstvenih storitev hitrejša. “Pacienta ne zanima, ali je zdravnik zaposlen v javnem zavodu ali je zasebni koncesionar,” je poudaril Jelinčič. Bolj kot birokracija ga skrbi hitrost obravnave, ki je v trenutnem sistemu počasna in pogosto neučinkovita.

Odziv javnosti na socialnih omrežjih

Objava je sprožila val odzivov, tako pozitivnih kot negativnih. Nekdo je komentiral, da je največja napaka slovenskega zdravstvenega sistema množični uvoz prebivalcev iz bivše Jugoslavije, kar po njegovem mnenju obremenjuje že tako šibek zdravstveni sistem. Poleg tega so mnogi kritizirali politiko in vlade preteklih let, ki naj bi po mnenju uporabnikov socialnih omrežij “zajebale zdravstvo” (komentatorji na Facebooku).

Primer dolge čakalne dobe na operacijo

V razpravo so se vključili tudi ljudje s svojimi osebnimi izkušnjami. Eden izmed njih je opisal svojo situacijo, ko že od leta 2015 čaka na operacijo. Kljub napotnici, ki jo je prejel, mu je bil naslednji rok določen šele za leto 2025. “To pomeni, da bom na operacijo čakal 10 let,” je zapisal, pri čemer je izpostavil pomanjkanje kadra in dolge čakalne vrste, ki pestijo slovensko zdravstvo.

Težave z zdravili in financiranjem

Nekateri komentatorji so prav tako izpostavili težave z dostopnostjo do osnovnih zdravstvenih storitev, kot so zdravila in zdravljenje resnih bolezni. Ena izmed komentatork je v svojem komentarju zapisala: “ZZZS kroji in odloča, ali boš zdrav ali boš umrl”. Poudarila je, da imajo bogati privilegiran dostop do storitev, medtem ko so navadni državljani omejeni. “Niso zdravniki bogovi v belem, so bogovi v oblekah in kravatah v svojih pisarnah”, je še dodala komentatorka.

Ali bi tržno zdravstvo rešilo težave?

Zmago Jelinčič je tudi pozval Vlado Republike Slovenije, naj premisli o spremembah v zdravstvenem sistemu. Predlagal je, da bi zdravnike postavili na trg, kar bi lahko zmanjšalo čakalne dobe in omogočilo hitrejšo obravnavo pacientov. Ta predlog pa ni naletel na enoznačen odziv javnosti. Nekateri se strinjajo, da bi uvedba tržnih principov v zdravstvo lahko prinesla boljše rezultate, medtem ko drugi opozarjajo, da bi tak pristop lahko prinesel dodatne težave, predvsem za socialno šibkejše sloje prebivalstva.

Kaj kažejo statistike?

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so dolge čakalne vrste in kadrovske težave ena največjih ovir za učinkovito zdravstveno oskrbo v Sloveniji. Statistika kaže, da je čakalna doba za določene posege, kot so ortopedske operacije ali diagnostika, lahko več let. Vendar pa NIJZ opozarja tudi na dejstvo, da je slovensko zdravstvo še vedno med bolj dostopnimi v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kljub težavam, s katerimi se sooča (NIJZ, 2023).

Kako naprej?

Slovensko zdravstvo je v prelomnem trenutku, saj je vse več pritiska na spremembe in reorganizacijo sistema. ZZZS je pogosto tarča kritik, a dejstvo je, da je problem bolj kompleksen. Kljub kritikam se postavlja vprašanje, ali bi tržni principi prinesli rešitve ali le nove težave. Vlada bo morala v prihodnjih mesecih najti rešitev, ki bo izboljšala učinkovitost zdravstva, hkrati pa ohranila dostopnost za vse državljane.

Napisal: N. Z.

Vir:

  • NIJZ (2023). Poročilo o čakalnih dobah v slovenskem zdravstvu.
  • Facebook profil Zmago Jelinčič Plemeniti

Iran proti Izraelu: Kakšna bo vloga Slovenije v tej nevarni igri?

LJUBLJANA – Konflikt med Iranom in Izraelom: Ali je Slovenija vpletena?

Napetosti med Iranom in Izraelom so se v zadnjih tednih drastično zaostrile. Iran je namreč sprožil raketne napade na izraelska ozemlja, kar je sprožilo ostro reakcijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je poudaril, da bo Iran plačal za vsak napad. Vse to se je zgodilo v času, ko je izraelska vojska že več dni izvajala intenzivne zračne napade na Hezbollahove cilje v Libanonu. Zdi se, da so razmere med državama dosegle novo, nevarno raven, kar vzbuja skrb ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih diplomatskih krogih.

Vloga Slovenije na svetovnem odru

V tem kontekstu se pojavlja vprašanje, kakšno vlogo ima Slovenija, zlasti kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN. V zadnjem času je Slovenija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, vse bolj dejavna pri reševanju mednarodnih konfliktov, tudi v primeru napetosti med Iranom in Izraelom. Fajonova je v sklopu zasedanja Varnostnega sveta OZN predsedovala srečanju, kjer je poudarila potrebo po prenehanju nasilja in pozvala obe strani, naj poiščeta diplomatsko rešitev (GOV.SI, 2024). Poudarila je, da je trajni mir mogoče doseči le prek dialoga, kar je v skladu s splošnim pristopom EU do bližnjevzhodnih kriz.

Pomembno: Slovenija se pri svojih zunanjepolitičnih potezah pogosto zanaša na evropske vrednote, kar pomeni, da si prizadeva za stabilnost, mir in spoštovanje človekovih pravic po svetu. V primeru te krize je to še posebej pomembno, saj Slovenija kot članica Varnostnega sveta igra ključno vlogo pri oblikovanju mednarodne diplomacije.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Čeprav se Slovenija ne sooča z neposrednimi posledicami konflikta, je vloga države v mednarodni skupnosti pod drobnogledom. Diplomatska strategija Tanje Fajon, ki poudarja nevtralnost in mirovno posredovanje, lahko vpliva na prihodnje odnose Slovenije z Bližnjim vzhodom, pa tudi znotraj Evropske unije. Hkrati obstajajo skrbi, da bi zaradi trenutne eskalacije lahko prišlo do nadaljnjih izzivov za varnost v regiji, kar bi lahko imelo posredne posledice tudi za Slovenijo, zlasti v okviru njenih mednarodnih obveznosti (The Times of Israel, 2024).

V svojem nedavnem govoru v Združenih narodih je Fajonova izrazila zaskrbljenost zaradi rastoče napetosti med Izraelom in Iranom ter se zavzela za čimprejšnjo prekinitev sovražnosti. Poudarila je, da mora mednarodna skupnost aktivno posredovati in zagotoviti pogoje za trajen mir.

Geopolitični vpliv in slovenski interes

Zaradi slovenskega članstva v Varnostnem svetu je vprašanje, ali bo Slovenija ohranila nevtralnost ali podprla katero od strani, vse bolj aktualno. Netanjahu je namreč po napadih dejal, da bo Izrael nadaljeval z vojaškimi operacijami, dokler Iran in njegovi zavezniki ne bodo prenehali z napadi na izraelsko ozemlje (The Times of Israel, 2024). Te izjave dodatno pritiskajo na mednarodno skupnost, da zavzame jasno stališče.

Slovenija bi lahko v prihodnje postala pomembna igralka v poskusih mirnega posredovanja, saj je z njenim članstvom v OZN-ju in sodelovanjem z EU že večkrat izkazala svojo zmožnost sodelovanja v mednarodnih konfliktih na diplomatski ravni. Glede na nedavne dogodke je jasno, da Slovenija sledi poti diplomacije in poudarja pomen trajnega miru, kar je v skladu z njenimi zavezami na mednarodni ravni (GOV.SI, 2024).

Konflikt med Iranom in Izraelom predstavlja pomemben preizkus za slovensko zunanjo politiko. Kot članica Varnostnega sveta OZN Slovenija igra ključno vlogo pri oblikovanju mednarodne diplomacije in si prizadeva za rešitev napetosti prek mirovnih pogovorov. Ob tem je pomembno, da Slovenija ohranja svojo vlogo nevtralnega posrednika, kar lahko pozitivno vpliva na njene odnose z Bližnjim vzhodom in Evropsko unijo.

Napisal: N. Z.

Vir: The Times of Israel, Gov.si, www, Freepik

Razkrita je nova strategija evropske obrambe; pripravite se na vojno?

BRUSELJ – NOVA EVROPSKA OBRAMBNOSNA STRATEGIJA: PRIPRAVITE SE NA VOJNO?

Evropska ljudska stranka (EPP) je nedavno predstavila nov strateški dokument, “Evropa, ki varuje: Evropa, ki se zavzema za pravi mir, vzpostavlja pravo evropsko obrambno unijo”, ki postavlja obrambo v ospredje prioritet Evropske unije. Dokument, ki so ga soglasno sprejeli poslanci EPP v Evropskem parlamentu, poudarja, da mora Evropa postati sposobna braniti sama sebe in hkrati prispevati k miru.

Latinski pregovor: Če želiš mir, se pripravi na vojno

Osrednja misel dokumenta izhaja iz starega latinskega pregovora: “Če hočeš mir, se pripravi na vojno”. Evropska unija mora, glede na vse večjo globalno negotovost, krepiti svoje obrambne zmogljivosti. Kot poroča portal Politico, se mora Evropa v naslednjih šestih do osmih letih pripraviti na morebitno vojaško soočenje z Rusijo, za kar bodo potrebni konkretni politični in obrambni ukrepi.

Po besedah Andrzeja Halickega, podpredsednika EPP za zunanje zadeve, je obramba ena najpomembnejših nalog EU. V dokumentu je poudarjeno, da mora Evropa ne samo podpreti NATO, temveč tudi okrepiti svoje lastne zmogljivosti. “Evropa mora povečati proizvodnjo obrambne opreme, ustvariti rezervne zaloge in nadaljevati s pomočjo Ukrajini, da doseže zmago v vojni proti ruski agresiji,” je dejal Andrius Kubilius, litovski poslanec in oblikovalec strategije.

Povečana proizvodnja orožja in pomoč Ukrajini

Pomemben del nove strategije je krepitev obrambne proizvodnje in sodelovanja znotraj Evropske unije. Evropa se mora zavedati, da je pomoč Ukrajini ključna za dolgoročno varnost na celini. Kot poroča Ukrinform, je v dokumentu posebej izpostavljena potreba po večji usklajenosti pri proizvodnji orožja ter ustvarjanju zalog za prihodnje potrebe.

Evropska unija bo v prihodnjih letih vlagala v razvoj obrambnih tehnologij prihodnosti, kar vključuje tudi vzpostavitev pametne zakonodaje in izboljšanje industrijskih zmogljivosti. Hkrati bo okrepila sodelovanje med državami članicami, da bi bila pripravljenost na morebitne vojaške spopade kar najbolj optimalna.

Kaj pomeni to za Slovenijo?

Slovenija kot članica EU bo del teh prizadevanj, saj ima zavezo krepiti svoje obrambne zmogljivosti. Poleg prispevkov k skupnim obrambnim pobudam bo Slovenija verjetno morala povečati svoj obrambni proračun in sodelovati v razvoju novih tehnologij, ki bodo ključne za evropsko varnost. Pomembno bo tudi sodelovanje pri podpori Ukrajini in drugih prizadevanjih EU za stabilnost v regiji.

Pomembnost enotnega evropskega obrambnega trga

Dokument EPP prav tako poudarja potrebo po vzpostavitvi enotnega evropskega obrambnega trga, kjer bi vse države članice EU bolj tesno sodelovale pri razvoju in proizvodnji orožja ter obrambnih tehnologij. Evropa mora postati neodvisna pri svojih obrambnih zmožnostih, kar vključuje zmanjšanje odvisnosti od ZDA in drugih mednarodnih partnerjev. Po poročanju EPP Group Newsroom bo to ključni korak za evropsko varnost v prihodnosti.

Zavezništvo z Natom in prihodnje grožnje

Kljub temu, da bo EU okrepila svoje zmogljivosti, ostaja sodelovanje z Natom bistveno za obrambo Evrope. V prihodnjih letih se pričakuje, da bo EU v skladu z novo strategijo tesneje sodelovala z ZDA in Natom pri obrambnih projektih, hkrati pa razvijala lastne zmogljivosti za soočanje z morebitnimi prihodnjimi grožnjami. To je posebej pomembno v kontekstu trenutnih napetosti z Rusijo.

Nova evropska obrambna strategija prinaša pomembne spremembe v smeri večje neodvisnosti EU na področju obrambe. Dokument EPP nakazuje, da bo EU morala vlagati v svoje obrambne zmogljivosti, obenem pa tesno sodelovati z Natom, da bi zagotovila stabilnost in varnost na celini. Poudarek na pomoči Ukrajini in krepitvi obrambnih rezerv je ključnega pomena za prihodnost evropske varnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: Politico, Ukrinform, www, Freepik

Zmaga na volitvah, a brez oblasti? Kaj se dogaja po zmagi FPÖ v Avstriji

DUNAJ – Skrajno desna Svobodnjaška stranka Avstrije (FPÖ) je zmagala na nedavnih parlamentarnih volitvah 29. septembra 2024, kar je povzročilo precejšnje razburjenje v političnih krogih in širši javnosti. FPÖ je prejela 29,2 % glasov, kar je njen najboljši rezultat doslej. To je prvič po drugi svetovni vojni, da je stranka s koreninami v nacističnem gibanju dosegla največje število sedežev v avstrijskem parlamentu.

Velika zmaga desnice v Avstriji

Zgodovinski rezultat, a težave pri oblikovanju vlade

Kljub temu, da je FPÖ dosegla zgodovinsko zmago, se stranka sooča z izzivom oblikovanja koalicije. Alexander Van der Bellen, predsednik Avstrije, je že izrazil, da ne bo imenoval Herberta Kickla, vodjo FPÖ, za kanclerja, tudi če njegova stranka zmaga. Kickl je znan po svojih kontroverznih izjavah, povezanih z migracijami, varnostjo in tesnimi stiki z Rusijo. Njegovo vodenje FPÖ je zaznamovano s skrajnimi stališči, ki vključujejo predlog za omejitev priseljevanja in izgon priseljencev, kar so mediji poimenovali “remigracija”.

Čeprav je FPÖ zmagala, so možnosti, da bi oblikovala vlado, omejene. Karl Nehammer, trenutni kancler in vodja Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), je že izključil možnost sodelovanja s Kicklom kot kanclerjem. Enako stališče so zavzeli tudi socialdemokrati (SPÖ), ki so zavrnili sodelovanje s FPÖ zaradi njihovih ekstremnih politik. To pomeni, da FPÖ sama ne more oblikovati vlade, saj ni dosegla absolutne večine.

Politične napetosti in glavni volilni poudarki

Glavne teme volitev so bile naraščajoči življenjski stroški, inflacija in migracije. Avstrija se že dve leti spopada z višjo inflacijo od povprečja Evropske unije, kar je močno vplivalo na volilne izide. Gospodarstvo se sooča s stagnacijo, desne stranke, kot je FPÖ, pa za te težave krivijo predvsem priseljevanje in posledice vojne v Ukrajini.

Migracije in varnost sta postali osrednji temi volilne kampanje, še posebej po tem, ko je avstrijska policija pred kratkim preprečila teroristični napad na koncert Taylor Swift, v katerega so bili vpleteni mladoletni priseljenci. Ta incident je še dodatno zaostril že tako napete razprave o priseljevanju in varnostnih vprašanjih.

Okoljske teme in pritiski

Poleg migracij in varnosti so volitve zaznamovale tudi okoljske teme, saj je Avstrija septembra 2024 doživela obsežne poplave, ki so zahtevale pet življenj. Avstrija je še vedno močno odvisna od ruskega plina, kar povečuje pritisk na državo, da preide na obnovljive vire energije. Politične stranke, predvsem Zeleni, so volitve izkoristile za poudarjanje potrebe po zmanjšanju porabe plina in hitrem prehodu na čistejše vire energije.

Koalicijske možnosti in negotovosti

Trenutno je najbolj verjetna možnost koalicija med ÖVP in FPÖ, vendar le, če bi bil Herbert Kickl pripravljen odstopiti s kandidature za kanclerja, kar pa se zdi malo verjetno. Druga možnost je trojna koalicija, ki bi jo sestavljale ÖVP, socialdemokrati (SPÖ) in Zeleni ali liberalna stranka NEOS. Vendar pa zgodovinske izkušnje kažejo, da je takšna koalicija malo verjetna, saj se stranke pogosto ne strinjajo glede ključnih vprašanj.

Ne glede na to, katera koalicija bo na koncu oblikovala vlado, je jasno, da bo oblikovanje nove vlade trajalo tedne ali celo mesece. Avstrijska politična pokrajina je trenutno razdeljena, in čeprav je FPÖ dosegla pomemben volilni rezultat, so njene možnosti za vladanje omejene zaradi skrajnih stališč in pomanjkanja koalicijskih partnerjev.

Možni vplivi na Slovenijo

Čeprav so volitve v Avstriji notranje politične narave, lahko njihov izid vpliva tudi na odnose s sosednjimi državami, vključno s Slovenijo. FPÖ zagovarja strogo politiko na področju priseljevanja, kar bi lahko vplivalo na mejno politiko med Avstrijo in Slovenijo. Poleg tega so tesne povezave FPÖ z Rusijo lahko dejavnik v regionalnih odnosih, saj Slovenija kot članica EU podpira sankcije proti Rusiji. V prihodnjih mesecih bo jasno, kako bodo ti odnosi vplivali na Slovenijo in širšo regijo.

Volilna zmaga, a brez oblasti?

Čeprav je FPÖ dosegla zgodovinsko zmago, njene možnosti za oblikovanje vlade ostajajo negotove. Vse oči so zdaj uprte v predsednika Van der Bellena in njegova prizadevanja, da oblikuje stabilno koalicijo, ki bo ustrezala avstrijski politični in gospodarski prihodnosti. Kakorkoli se bodo koalicijska pogajanja odvijala, bo trajalo še nekaj časa, preden bo Avstrija dobila novo vlado.

Napisal: N. Z.

Vir: Wikipedia, Portal24, Politico, FocusEconomics, X

V tem dolenjskem kraju bodo na glas opozorili na romsko problematiko, Silvo Mesojedec opozarja

Slovenski politiki je povsem spodletelo.

ŠENTJERNEJ„Shod bo namenjen opozarjanju na več-letno problematiko nasilja na Osnovni šoli Šentjernej, ki je bil v večini sprožen s strani Romskih otrok, podpori očetu maltretiranega otroka ob zadnjem dogodku ter zahtevo po ukrepih, ki bodo vodili k izboljšanju varnostnega stanja na OŠ. Na dogodku bomo predstavili nekaj pretresljivih zgodb nasilništva v OŠ, ki so se pod sedanjih vodstvom šole zgodile (in bile pometene pod preprogo!) tekom zadnjih let. Obenem bomo jasno poudarili, da romska problematika na našem območju presega meje vzdržnega in nam je ljudem DOVOLJ toleriranja izgredov Romov, izkoriščanja države in praznih obljub vlade do ureditve stanja,“ so sporočili iz Lokalne iniciative Šentjernej, kjer bodo v soboto, 28.9., pripravili shod in opozarjali na romsko problematiko.

Pereča tema

Na njo že vrsto le opozarja Silvo Mesojedec iz Novega mesta. „V teh dneh dobivam vprašanja prijateljev iz Primorske, Gorenjske, kaj se dogaja v JV Sloveniji, ko po TV vidijo razne novice glede romske problematike. Morebiti bo informacija preko socialnih omrežij doprinesla k razumevanju le tega. Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je v zadnjem času postala zelo pereča tema, ki vzbuja veliko pozornosti in skrbi med prebivalci,“ je na Facebooku zapisal Mesojedec, ki več kot 30 let spremlja romsko problematiko.

„Romi v Sloveniji živijo že stoletja, vendar so zaradi svojega nomadskega načina življenja pogosto ostajali na obrobju družbe. Sčasoma so se naselili na različnih lokacijah, ki pa niso bile njihova last, kar je povzročilo številne težave. Lastniki zemljišč so upravičeno želeli svojo lastnino nazaj, vendar država ni imela jasne vizije, kako rešiti ta problem. Posledično so številni lastniki ostali brez možnosti uporabe svoje lastnine, saj so na njihovih zemljiščih živeli Romi. Razne tatvine, prekupčevanja z drogo in orožjem le še dodatno poslabšuje odnos večinskega prebivalstva do Romov. Država je poskušala rešiti situacijo z dodeljevanjem socialne podpore, vendar se je ta politika izjalovila. Romi so izkoristili vse možne oblike državne pomoči, vključno s socialno podporo in otroškimi dodatki, ter se naselili na tujih zemljiščih, kjer so postavili nelegalne bivanjske objekte,“ Mesojedec opozarja na politiko, ki ji je povsem spodletelo pri Romih.

Napovedana vstaja?

„Poleg tega se Romi pogosto vozijo v dragih avtomobilih, ki so navadnim delavcem nedosegljivi, in spodbujajo svoje otroke, da ne dokončajo šole, saj je njihov način življenja bolj privlačen kot delo za minimalno plačo. Kot prejemniki socialne podpore ne plačujejo kazni za izrečene globe, saj te iz socialne podpore niso izterljive. Država namenja občinam več kot 20 milijonov evrov za reševanje romske problematike, vendar je evidentno, da so ti ukrepi neučinkoviti. Sestajajo se različne komisije in odbori, katerih člani prejemajo sejnine, vendar konkretnih rešitev ni na vidiku. Če bi ta sredstva lahko razdelili med upokojence, ki so s svojim delom omogočali izplačilo socialnih podpor, bi bile tudi pokojnine višje. Zaradi nepremišljenih ukrepov države nekateri živijo v državnih jaslih od rojstva do smrti, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci jugovzhodne Slovenije. Namesto hvaležnosti povzročajo težave v okolici, kar je privedlo do napovedane vstaje v tem delu Slovenije,“ sklene Mesojedec. Uvodoma napovedan protest je očitno prvi od mnogih, ki sledijo.

Romska skupnost v Sloveniji se sooča z različnimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi izzivi, zlasti v regijah Dolenjske, Ribnice, Bele krajine in Posavja. Gre za kompleksen sklop težav, ki izhajajo iz zgodovinske marginalizacije, družbenih predsodkov, pomanjkanja vključevanja v širšo družbo ter slabih življenjskih pogojev. Tukaj je nekaj ključnih aspektov romske problematike v teh regijah:

1. Izobraževanje

  • Dostopnost do izobraževanja: Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča romska skupnost v omenjenih regijah, je dostop do izobraževanja. Mnogo romskih otrok ne obiskuje vrtcev, kar pomeni, da so že od zgodnjega otroštva prikrajšani za pomembne razvojne priložnosti. V osnovnih šolah je pogosto prisotna visoka stopnja osipa romskih učencev, kar otežuje njihovo vključevanje v izobraževalni sistem in nadaljnjo zaposlitev.
  • Jezikovne ovire: Pomanjkanje znanja slovenskega jezika pri nekaterih romskih otrocih otežuje sodelovanje v izobraževalnem procesu, kar lahko povzroča dodatno segregacijo in izključevanje.

2. Stanovanjska problematika

  • Nesprejemljivi bivalni pogoji: V številnih romskih naseljih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so bivalne razmere izjemno slabe. Mnoge družine živijo v barakah ali v preprostih lesenih hišah brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so voda, elektrika, kanalizacija ali urejene ceste. Ti pogoji prispevajo k nadaljnji socialni marginalizaciji in slabemu zdravju prebivalcev.
  • Nelegalna gradnja: Mnogo romskih naselij je zgrajenih nelegalno, kar pomeni, da prebivalci nimajo lastniških pravic ali možnosti izboljšanja stanovanjskih razmer. To ustvarja dolgotrajno pravno in socialno negotovost ter omejuje možnosti za trajno rešitev stanovanjske problematike.

3. Zaposlovanje

  • Visoka stopnja brezposelnosti: Romska skupnost se pogosto sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Razlogi za to so večplastni, vključno s pomanjkanjem formalne izobrazbe, diskriminacijo na trgu dela ter pomanjkanjem socialnih in zaposlitvenih priložnosti. Zlasti v ruralnih območjih, kot sta Dolenjska in Bela krajina, je trg dela omejen, kar še dodatno poslabša možnosti za zaposlitev Romov.
  • Neformalno delo: Številni Romi so vključeni v neformalno delo, kot je zbiranje odpadnih materialov ali priložnostna dela, ki ne omogočajo stabilnih prihodkov ali socialne varnosti.

4. Diskriminacija in socialna izključenost

  • Družbeni predsodki: Romska skupnost se v mnogih delih Slovenije sooča z močno stigmatizacijo in diskriminacijo. Družbeni predsodki o Romih kot “problematičnih” ali “nesposobnih integracije” še dodatno ovirajo njihovo vključevanje v širšo skupnost. V nekaterih primerih je to privedlo do dejanske segregacije romskih naselij, kjer Romi živijo ločeno od večinskega prebivalstva, kar krepi socialno izključenost.
  • Incidenti z lokalnimi prebivalci: Na območjih Dolenjske in Bele krajine so bili v preteklosti občasni incidenti in napetosti med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Ti konflikti so pogosto posledica dolgotrajnih socialnih težav in pomanjkanja dialoga ter skupnih rešitev.

5. Zdravstvena oskrba

  • Omejen dostop do zdravstvenih storitev: Zaradi revščine, slabih bivalnih pogojev in omejenega dostopa do zdravstvenih storitev je zdravstveno stanje mnogih Romov slabše v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Poleg tega mnogi nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, kar še dodatno otežuje dostop do zdravstvene oskrbe.

6. Socialni programi in pobude

  • Programi za izboljšanje položaja Romov: V Sloveniji potekajo različni programi, namenjeni izboljšanju položaja Romov. Vlada in nevladne organizacije, kot je Zveza Romov Slovenije, delujejo na področju socialne integracije, izobraževanja in zaposlovanja. Na primer, v nekaterih šolah na Dolenjskem so uvedeni posebni programi za pomoč romskim otrokom pri učenju in vključevanju v šolski sistem.
  • Lokalne iniciative: Obstajajo tudi lokalne iniciative, ki vključujejo dialog med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Cilj teh iniciativ je izboljšati medsebojno razumevanje in sodelovanje ter zmanjšati napetosti, ki včasih obstajajo med skupnostmi.

7. Vloga lokalnih skupnosti in države

  • Ukrepi občin: Lokalne občine, zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini, imajo ključno vlogo pri reševanju romske problematike. Nekatere občine so sprejele strategije za izboljšanje bivalnih razmer, izobraževanja in socialne vključenosti Romov, čeprav izvajanje teh politik pogosto naleti na ovire zaradi pomanjkanja sredstev in nasprotovanja lokalnega prebivalstva.
  • Vladni ukrepi: Vlada Republike Slovenije je pripravila različne strateške dokumente, kot je Nacionalni program ukrepov za Rome, ki se osredotoča na izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko in socialno varstvo romske skupnosti.

Sklep

Romska problematika na Dolenjskem, v Ribnici, Beli krajini in Posavju je globoko zakoreninjena in povezana s številnimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Za trajno izboljšanje položaja Romov je potrebno celovito ukrepanje na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in socialne vključenosti, pri čemer je ključno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, državo in nevladnimi organizacijami.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Vecer.com

Mačjejedi priseljenci in debata brez pravega zmagovalca: Kaj se dogaja s Trumpom?

V zadnji predsedniški debati v ZDA so gledalci pričakovali dramo, a so po večini ostali razočarani. Ameriški predsedniški kandidati so sicer razpravljali o ključnih temah, a brez pričakovanega spektakla. Analitiki so kasneje soglašali, da je bila v debati bolj uspešna Kamala Harris, vendar so mnogi opazili, da je njen slog nagovarjal bolj republikansko občinstvo kot tradicionalno demokratsko bazo.

Mačjejedi priseljenci: Trump v svojem slogu, a brez energije

Donald Trump je v debati ponovno poskrbel za svojevrstno razvedrilo z omembo priseljencev, ki jedo mačke, kar je povzročilo val začudenja in posmeha. Vendar pa njegovi izpadi tokrat niso prinesli pričakovane energičnosti, ki je zaznamovala njegove pretekle kampanje. Mnogi so se spraševali, ali ga je spremenilo nedavno bližnje srečanje s smrtjo ali pa ga preprosto dojema starost. Njegov nastop je bil medel, brez ostrih napadov, po katerih je bil znan leta 2016, ko je denimo Hillary Clinton grozil z zaporom. Tokrat je bil Trump bolj zadržan in manj provokativen, kar je pustilo oboževalce razočarane.

Kamala Harris: Uspešna manipulacija ali republikanizacija?

Na drugi strani je Kamala Harris izkoristila Trumpovo nepredvidljivost in ga uspela večkrat sprovocirati. Še posebej opazna je bila njena taktika pri temi priseljevanja, ki velja za eno njenih šibkih točk. Namesto da bi se osredotočila na odgovarjanje, je Harrisova obrnila pogovor na velikost Trumpovih shodov, kar ga je hitro spravilo iz ravnotežja. Mediji so to označili kot njeno zmagovalno potezo v debati. Vendar pa je pri tem marsikoga zmotila, saj je njen ton večkrat spominjal na republikansko retoriko. Zlasti je presenetilo njeno sklicevanje na podporo nekdanjega republikanskega podpredsednika Dicka Cheneyja, kar je sprožilo vprašanja o tem, kdo je bila njena prava tarča – liberalci ali volivci iz republikanskih držav, kot je Teksas.

Politični establišment: Trump proti Harrisovi

Trump ostaja priljubljen med tistimi, ki ne zaupajo političnemu establišmentu. Že vse od začetka svoje politične kariere ima simpatije ljudi, ki dvomijo o institucijah in medijih. Po njegovem mnenju mu nasprotujejo vsi ključni igralci, kar ga v očeh mnogih dela pravega kandidata ljudstva. Na drugi strani je Kamala Harris postavljena kot ultimativna kandidatka establišmenta, izbrana s strani elit in podprta s strani vplivnih osebnosti.

Delitev med zaupanjem in skepticizmom

Današnja politična slika v ZDA presega klasične delitve med levo in desno, progresivno in konservativno. Najpomembnejša delitev, ki se vse bolj pojavlja, je zaupanje v institucije. Harrisova nagovarja tiste, ki še vedno zaupajo medijem, lobijem in političnim vrhu, medtem ko je Trump postal glasnik tistih, ki teh institucij ne priznavajo več. Ta razkol med zaupljivimi in skeptiki je ključen za razumevanje trenutnih političnih gibanj v ZDA, kjer je Trump postal simbol nezaupanja v sodobno avtoriteto.

Napisal: E. K.

Vir: X