Urednica Polona Fijavž ji ni prižgala zelene luči.

LJUBLJANA – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v četrtek zvečer pripravilo pogovorno omizje z naslovom “Temelji slovenske demokracije in samostojnosti”,  ob 35. obletnici ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Gostje na dogodku so bili prvi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in nekdanji minister za obrambo v Demosovi vladi Janez Janša, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, bivši notranji minister Igor Bavčar in nekdanji okoljski minister Janez Podobnik. Dogodek bi morala, tako je pisalo v vabilu in na to opozorijo v zapisu na N1, voditi sicer informativne oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija (TVS) Rosvita Pesek. Pa ji to ni bilo dovoljeno, ker ni dobila dovoljenja odgovorne urednice informativnega programa na TVS Polone Fijavž. Namesto dr. Rosvite Pesek je dogodek potem moderirala Tanja Dominko, sicer voditeljica in novinarka na Radiu Ognjišče.

Obvestila jo je

“Odgovorno urednico sem obvestila, da bom vodila ta dogodek, vendar pa mi je sporočila, da tega ne smem, ker ne morem voditi pogovorov z ljudmi, ki so lahko potencialni gosti Odmevov,” je za N1 izpostavila dr. Rosvita Pesek.

Dvojna merila?

Ob tem velja spomniti, da voditelji na TV Slovenija redno vodijo različne dogodke, ki jih financirajo ministrstva ali ostale javne ustanove. N1 pa pri tem spomni, da je voditelj Odmevov Igor E. Bergant je junija 2023 na konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva v Mariboru vodil tudi pogovor z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.

Sedela je v prvi vrsti

Rosvita Pesek z odločitvijo svoje urednice ni bila zadovoljna. Pogovornega omizja se je sicer udeležila, poroča Nova24, sedel je v prvi vrsti, potem pa za Nova24 še povedala: “V kolikor bi šlo za to, da odgovorna urednica različno obravnava svoje sodelavce, potem so to povsem druge kategorije”. Je pa Rosvita Pesek ob tem opozorila, da še vedno ni dobila pojasnila odgovorne urednice, v katerem pravilniku je navedeno, da ne sme voditi dogodkov, na katerih sodelujejo potencialni gostje Odmevov.

Novi standardi?

Na RTV Slovenija, tako poročajo tudi Slovenske novice, pa so poudarili, da je Polona Fijavž prošnjo voditeljice zavrnila v skladu z navodili in usmeritvami uprave RTVS. Da se morajo ustvarjalci programskih vsebin na RTVS izogibati vsem oblikam nasprotja interesov.

Pa vemo, kaj je bil Demos in kakšen pomen je imel?

Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je bil koalicija demokratičnih strank v Sloveniji, ustanovljena leta 1989 z namenom, da Slovenijo pripelje do politične samostojnosti in vzpostavitve demokratičnega sistema. Nastanek Demosa je odražal zgodovinski trenutek prehoda iz enopartijskega socialističnega sistema v večstrankarski parlamentarni sistem, ki ga je zaznamovalo vse močnejše gibanje za osamosvojitev in politične spremembe. V času prelomnih let na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta je koalicija združila različne stranke in politične skupine s skupnim ciljem demokratizacije in državne neodvisnosti, čeprav so bile njihove ideološke usmeritve precej raznolike.

Demos je bil ustanovljen pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki je postal eden ključnih simbolov političnih sprememb v Sloveniji. Koalicijo so sestavljale različne stranke, kot so Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije. Kljub ideološkim razlikam med strankami so se združile v skupnem prizadevanju za politično preobrazbo družbe in osamosvojitev od Jugoslavije. V tem kontekstu je bil Demos bistven za organizacijo prvih demokratičnih volitev v Sloveniji leta 1990, na katerih je koalicija zmagala in oblikovala vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta.

Demosova vlada je bila ključna pri sprejemanju odločilnih korakov na poti k slovenski neodvisnosti. Najpomembnejši dosežek te koalicije je bil razpis plebiscita o neodvisnosti, ki je potekal 23. decembra 1990. Rezultati plebiscita so pokazali jasno voljo slovenskega naroda, saj se je več kot 88 % volilcev izreklo za samostojno Slovenijo. Po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 je sledila vojna za obrambo suverenosti, v kateri je Slovenija uspešno ubranila svojo pravico do neodvisnosti. Demosova vlada je odigrala ključno vlogo pri organizaciji obrambe, sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov in utrjevanju mednarodnega priznanja države.

Kljub zgodovinskim dosežkom je bila koalicija notranje raznolika in je postopoma razpadla zaradi ideoloških razhajanj ter različnega pogleda na prihodnje reforme. Po razpadu Demosa leta 1992 so posamezne stranke nadaljevale svojo pot na slovenskem političnem prizorišču, nekatere pa so se združile v nove politične subjekte. Kljub kratkemu obstoju je bil Demos ključen akter v slovenski politični zgodovini, saj je odigral nepogrešljivo vlogo pri demokratizaciji in dosegi samostojnosti. Njegova zapuščina ostaja simbol boja za demokracijo, svobodo in neodvisnost.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona

LJUBLJANA – Vročo razpravo sprožila odpoved intervjuja na TV Slovenija

Odpoved intervjuja s koordinatorko Pohoda za življenje je sprožila val ogorčenja v javnosti. Vprašanje svobode govora in uredniške neodvisnosti na nacionalni televiziji je v središču debate.

Na dan je prišla novica, da je Polona Fijavž, odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija, odpovedala načrtovani intervju med voditeljem Jožetom Možino in Uršo Cankar Soares, koordinatorko Pohoda za življenje. Ta odločitev je dvignila veliko prahu, saj se Fijavževa po poročanju medijev sklicuje na stališča, ki naj bi bila v nasprotju z ustavo Republike Slovenije. Odpoved intervjuja je sprožila ostre kritike iz vrst zagovornikov svobode govora, predvsem s strani Sveta za zaščito svobode govora (SZSG), ki meni, da gre za očitno kršenje uredniških dolžnosti na javni televiziji.

Pravica do svobode govora in pluralnosti

Zakon o Radioteleviziji Slovenija jasno določa, da morajo uredniki zagotavljati oddaje, ki odražajo različne poglede v družbi, vključno s politično in svetovnonazorsko uravnoteženostjo. To pomeni, da bi morala javna televizija omogočiti prostor za izražanje mnenj tako zagovornikom kot nasprotnikom določenih vprašanj, kot je umetna prekinitev nosečnosti. Polona Fijavž pa naj bi pri odpovedi intervjuja Urše Cankar Soares zatrjevala, da njena stališča nasprotujejo ustavi.

Ustavnost in uredniška samovolja

Eden ključnih argumentov v razpravi je vprašanje, ali se je urednica pravilno sklicevala na ustavo. 55. člen Ustave RS določa, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, vendar mnenja pravnikov niso enotna glede tega, ali to vključuje pravico do umetne prekinitve nosečnosti. SZSG izpostavlja, da je edino pristojno za tovrstne odločitve Ustavno sodišče, ne pa uredništvo TV Slovenija.

Možni razlogi za odpoved intervjuja – v ozadju etična in ustavna vprašanja?

Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo lahko nakazuje globlji konflikt med svobodo govora in varovanjem ustavnih načel. Fijavževa je svojo odločitev utemeljila z ustavo, kar odpira možnost, da je bila njena presoja usmerjena v preprečevanje širjenja stališč, ki bi po njenem mnenju lahko spodkopala temeljne pravice in svoboščine, zapisane v ustavi. V ospredju so etična vprašanja o pravici do splava, ki razdvajajo slovensko družbo, in zdi se, da je Fijavževa ocenila, da bi intervju lahko spodbujal poglede, ki so v nasprotju z načeli enakopravnosti ali pravic žensk. Špekulacije namigujejo, da bi lahko bila odločitev motivirana s strahom pred širjenjem stališč, ki bi pod vprašaj postavila že uveljavljene pravice, kar bi lahko ustvarilo družbeno polarizacijo in konflikte. Vendar pa ostaja vprašanje, ali je javni medij dolžan cenzurirati takšna stališča ali bi moral omogočiti javno soočenje različnih pogledov.

Možne posledice za svobodo medijev

Odpoved intervjuja s Cankar Soaresovo je sprožila številna vprašanja o uredniški neodvisnosti in svobodi govora v javnem mediju. SZSG trdi, da je Fijavževa kršila zakon in ustavo, saj naj bi kot odgovorna urednica v javnem mediju izbirala goste glede na lastne vrednote, kar je v nasprotju z načelom pluralnosti. V SZSG dodajajo, da je javna televizija zavezana k omogočanju svobodnih razprav, ne glede na osebna stališča urednikov.

Glede na trenutne razmere je jasno, da bo ta dogodek spodbudil širšo razpravo o tem, kaj pomeni svoboda govora in kakšno vlogo ima nacionalna televizija pri zagotavljanju javnega prostora za različna mnenja. Ali je nacionalna televizija dolžna omogočiti prostor vsem, tudi tistim, ki imajo morda kontroverzna stališča? To je vprašanje, ki zahteva odgovore v širšem javnem diskurzu.

Na tej točki ostaja odprto vprašanje, kako bo nacionalna televizija v prihodnje obravnavala podobne primere, in ali bo to vplivalo na način, kako bodo uredniki obravnavali občutljiva vprašanja. Jasno je, da bo odločitev urednice Fijavževe še naprej odmevala v slovenski javnosti, še posebej, ker gre za temo, ki odpira vprašanja o svobodi govora, pluralnosti in medijski neodvisnosti.

Napisal: N. Z.

Vir: zajem zaslona FB, Svet za zaščito svobode govora pri Zboru za republiko