Za marsikaterega samostojnega podjetnika (s.p.) v Sloveniji je leto 2025 prineslo neprijetno presenečenje. Prispevki so se povišali že januarja, sledijo pa še dodatni dvigi – aprila in nato julija. In čeprav gre pri vsakem posameznem dvigu za nekaj evrov, se v celoti na letni ravni nabere precejšnja vsota.

Podjetniki, še posebej tisti, ki delajo kot popoldanski s.p.-jevci, so znova na udaru. Ko seštejemo vse napovedane spremembe, lahko ugotovimo, da bo mesečni prispevek popoldanskega s.p. že kmalu presegel 100 evrov! Spomnimo – pred nekaj leti je znašal le okoli 65 evrov.

Prispevki za popoldanski s.p.: tiho, a vztrajno navzgor

Dandanes vsaka novica o podražitvah naleti na nezadovoljstvo, a pri prispevkih za popoldanske podjetnike gre za nekaj drugega. Dvig je postopen, nepredvidljiv in se zgodi skoraj neopazno – dokler podjetniki ne dobijo položnice.

Najprej so v januarju prispevki poskočili zaradi povišanja zdravstvenega prispevka (ZZ) – iz 93,15 evra na 96,91 evra.

A to je bil le prvi korak. Aprila bo sledila še ena podražitev – prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) bo višji za približno tri evre, kar pomeni, da bo celotni mesečni znesek prispevkov že nevarno blizu 100 evrov.

Za primerjavo:

• Leta 2016 je mesečni prispevek znašal 59 evrov.
• Leta 2020 je presegel 70 evrov.
• Leta 2024 je bil že 93,15 evra.
• Leta 2025 se bo najverjetneje povzpel čez 100 evrov.

In to je še pred dodatnim prispevkom, ki bo uveden julija.

Kaj pa “polni” s.p.-ji?

Tudi tisti, ki imajo s.p. kot svoj glavni poklic, bodo občutili podražitve. Minimalni mesečni prispevki so se januarja dvignili iz 544,04 evra na približno 579,44 evra.

A to še ni vse. Julija 2025 bodo podjetniki dobili novo obveznost – prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Kaj to pomeni v praksi?

• Od julija bo moral vsak s.p. dodatno plačevati še 2 % od minimalne osnove.
• Trenutno to pomeni dodatnih 28,36 evra na mesec.
• Skupaj bodo prispevki za običajni s.p. od julija znašali že približno 607,80 evra na mesec.

Če to primerjamo s preteklimi leti, se pokaže, da so se prispevki od leta 2020 do danes povečali za več kot 200 evrov mesečno!

Država pravi: višja povprečna plača, višji prispevki

Mnogi se sprašujejo – zakaj se prispevki sploh dvigujejo?

Osnovni razlog je način obračunavanja. Prispevki za s.p. so vezani na povprečno plačo v Sloveniji, ki se je v zadnjih letih nenehno višala. Vsako leto Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) določi novo osnovo za obračun, kar vodi v avtomatsko zvišanje prispevkov.

Leta 2024 je bila povprečna bruto plača okoli 2.200 evrov, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 60 % tega zneska – torej okoli 1.320 evrov.

Če povprečna plača zraste, se avtomatsko zvišajo tudi prispevki. In glede na to, da se napoveduje rast povprečnih plač tudi v letu 2025, bo ta trend nadaljeval.

Ali lahko podjetniki še kaj pričakujejo?

Vlada sicer obljublja, da bo pripravila nov zakon o obdavčitvi dela, ki naj bi prinesel razbremenitve za podjetnike in samozaposlene. A za zdaj ni nobenih konkretnih potez v tej smeri.

Nasprotno – napovedane so še dodatne obremenitve, kot je prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo morali plačevati vsi, vključno s s.p.-ji in popoldanskimi s.p.-ji.

Kakšna je realnost?

• Popoldanski s.p. bo kmalu plačeval več kot 100 evrov na mesec.
• Minimalni prispevki za polni s.p. bodo od julija presegli 600 evrov na mesec.
• Trenutno ni nobenih konkretnih načrtov za razbremenitev podjetnikov.

Vse več bremen, vse manj olajšav

Slovenski podjetniki so vajeni, da se stroški nenehno višajo – a v zadnjih letih se je ta trend močno pospešil. Dvig prispevkov za popoldanski s.p. iz 65 evrov na skoraj 100 evrov v nekaj letih kaže na sistemsko obremenjevanje malega podjetništva. Tudi redni s.p.-ji se srečujejo z vedno višjimi stroški. Ko mesečni prispevki presežejo 600 evrov, marsikdo začne resno razmišljati, ali je sploh smiselno nadaljevati z dejavnostjo.

Čeprav država vsako leto napoveduje spremembe v korist podjetnikov, realnost kaže drugačno sliko. Za zdaj ostaja jasno eno – obremenitve se bodo le še povečevale.

Pripravil: E. K. Vir: FURS, Freepik

Ko so 14. novembra 2024 poslanci potrdili spremembe Zakona o dohodnini, se je med slovenskimi podjetniki – še posebej med popoldanskimi samostojnimi podjetniki – sprožil val zaskrbljenosti. Nova pravila, ki stopijo v veljavo s 1. januarjem 2025, bodo marsikomu spremenila način poslovanja in razmišljanje o dodatnem zaslužku. Toda, kako konkretno bodo te spremembe vplivale na vaše prihodke, in ali je panika res upravičena?

Normirani stroški – kako jih država preoblikuje?

Če ste popoldanski podjetnik, potem zagotovo poznate sistem normiranih stroškov, ki vam omogoča poenostavljen način obračuna davčne osnove. Toda to, kar je bilo do zdaj sorazmerno ugodno, se bo prihodnje leto bistveno spremenilo. Priznani normirani stroški bodo odvisni od vašega zaslužka, razdeljeni v tri glavne kategorije:

• Prihodki do 12.500 evrov: Priznani bodo 80-odstotni normirani stroški, kar pomeni, da bo obdavčen le 20 % vaših prihodkov. Pri tej stopnji boste za vsakih tisoč evrov plačali 40 evrov davka.
• Prihodki med 12.500 in 30.000 evrov: Normirani stroški bodo padli na 40 %, kar pomeni, da bo obdavčenih kar 60 % vaših prihodkov. Tako boste za vsakih tisoč evrov plačali 70 evrov davka.
• Prihodki nad 30.000 evrov: Normirani stroški bodo popolnoma odpravljeni – celoten prihodek bo obdavčen, in to z višjo, 20-odstotno stopnjo.

Kaj to pomeni v praksi? Če danes zaslužite 20.000 evrov, so vaši normirani stroški 80 %, kar vam pusti davčno osnovo 4.000 evrov. Po novih pravilih pa bo obdavčenih kar 60 % vaših prihodkov, kar pomeni, da bo vaša davčna osnova znašala 12.000 evrov – trikrat več!

Prispevki – pozabljeni, a ključen del enačbe

Ne pozabimo še na obvezne prispevke, ki jih popoldanski s.p.-ji plačujejo mesečno. Trenutno znašajo 93,15 evra, kar na letni ravni pomeni dodatnih 1.117,80 evra stroškov. Če k temu prištejemo še dohodnino, se efektivna obdavčitev bistveno poveča. Na primer, pri zaslužku 10.000 evrov letno znaša obdavčitev skupaj s prispevki že okoli 15 %, pri nižjih prihodkih pa lahko preseže celo četrtino zaslužka.

Prehodna obdobja in nova pravila za velike zaslužkarje

Spremembe zakona vključujejo tudi prehodna obdobja in nova pravila, ki bodo postopno zaostrila pogoje za obstanek v sistemu normiranih stroškov. Leto 2025 bo veljalo kot uvodno leto, ko bodo pogoji za obstanek v sistemu blažji.

• V letu 2025 se bo za pogoj obstoja v sistemu normiranih stroškov upoštevalo povprečje prihodkov iz dejavnosti za leti 2023 in 2024, ki ne sme presegati 150.000 evrov.
• Leto 2026 bo za marsikoga prelomno: Če bodo vaši prihodki v letu 2025 presegli 30.000 evrov, boste iz sistema normiranih stroškov izpadli.

Od leta 2027 naprej bodo pravila jasna: popoldanski s.p. bo lahko ostal v sistemu normirancev le, če njegovi prihodki v preteklem letu ne bodo presegli 30.000 evrov.

Bo popoldansko podjetništvo še smiselno?

Spremembe so brez dvoma velik udarec za tiste, ki s popoldanskim s.p.-jem ustvarjajo višje prihodke, a hkrati ohranjajo redno zaposlitev. Za manjše zaslužkarje, ki letno zaslužijo do 12.500 evrov, se obdavčitev sicer ne bo bistveno spremenila, a za vse, ki presegajo to mejo, bo treba premisliti, ali se popoldanski s.p. še splača.

Zanimivo pa je, da je država kljub zaostritvi normiranih stroškov še vedno ohranila določeno “velikodušnost”. Povprečje prihodkov dveh let omogoča nekaj fleksibilnosti – podjetnik lahko v enem letu zasluži več, v drugem manj, pa kljub temu ostane v sistemu. A le do leta 2027, ko bodo pravila postala strožja in brez izjem.

Davčna reforma – razmislek o pravičnosti?

Vlada utemeljuje spremembe s potrebo po večji pravičnosti davčnega sistema, saj so normirani popoldanski s.p.-ji v preteklosti uživali precej nižje obdavčitve v primerjavi z redno zaposlenimi. Po drugi strani pa so številni podjetniki izrazili nezadovoljstvo, saj menijo, da spremembe demotivirajo ljudi, ki želijo dodatno delati in prispevati k gospodarstvu.

Bodo te spremembe spodbudile ljudi, da zapirajo popoldanske dejavnosti, ali bodo našli nove načine za optimizacijo svojega poslovanja? Kot vedno je čas tisti, ki bo pokazal, ali so bile spremembe res potrebne – in predvsem, ali so bile premišljene.

Napisal: E. K.

Vir: FURS, Freepik

Država pritiska na popoldanske s.p.-je: Ustvarjanje prihodka bo dražje kot kdajkoli prej

LJUBLJANA – Spremembe zakona o dohodnini, ki bodo z novim letom stopile v veljavo, že burijo duhove med podjetniki. Popoldanski s.p.-ji, ki so za mnoge pomenili priložnost za dodatni zaslužek, bodo odslej soočeni s strožjimi pogoji, višjimi davki in težjim prebojem na trgu.

Država stiska manjše podjetnike – a kdo bo profitiral?

Popoldanski s.p.-ji so bili dolgo časa nekakšna slovenska posebnost: odličen način za dodatno delo poleg redne službe ali preprosta pot za tiste, ki se niso želeli povsem odpovedati “sigurni plači”. Z novo zakonodajo pa se zdi, da država vleče črto – in to prav na meji, ki jo bodo številni le stežka prečkali. Prihodki nad 30.000 evrov? Pozabite na normirance!

Sprejeta zakonodaja prinaša naslednje ključne spremembe:

• Pri prihodkih do 12.500 evrov bodo normirani stroški ostali pri 80 %, kar pomeni razmeroma ugodno obdavčitev.
• Pri prihodkih med 12.500 in 30.000 evrov se normirani stroški zmanjšajo na 40 %, kar bistveno dvigne davčno osnovo.
• Pri prihodkih nad 30.000 evrov normiranih stroškov sploh ne bo več, kar pomeni, da se celoten dohodek šteje v osnovo za obdavčitev.

Z drugimi besedami: če ste do zdaj delali “na polno” in se trudili, da bi z dodatnimi prihodki nekaj privarčevali, vas država – tako rekoč – kaznuje. Ste res pridni? Potem kar na polni s.p., prosim!

Koliko boste plačali – in kaj ostane v žepu?

Razčistimo na konkretnem primeru. Če ima popoldanski s.p. letni dohodek 20.000 evrov, bo po novem obdavčitev znašala 7 %, kar pomeni približno 70 evrov davka na vsakih 1.000 evrov prihodkov. Pri 30.000 evrih pa davčna stopnja zraste na 9 %, kar pomeni kar 90 evrov davka na vsakih 1.000 evrov.

Toda, to še ni vse. K temu morate dodati tudi mesečne prispevke, ki znašajo 93,15 evra – torej več kot 1.100 evrov letno. Če upoštevamo vse te stroške, se lahko hitro zgodi, da popoldanski s.p. pri nižjih prihodkih odda več kot četrtino svojega zaslužka državi. In za kaj? Da lahko še naprej izstavlja račune.

Kdo bo prizadet? Majhni, srednji – ali vsi?

Na udaru bodo predvsem tisti, ki delajo ob redni službi. “Popoldanski s.p.-ji so za mnoge edini način, kako preživeti mesec,” opozarja podjetnik iz Kranja, ki je želel ostati anonimen. Majhni zaslužkarji, ki so doslej ustvarjali okoli 5.000 evrov letno, bodo z novo obdavčitvijo oddali več kot četrtino prihodkov, kar mnoge spravlja v obup.

Večji problem pa se skriva drugje: tisti, ki presegajo mejo 30.000 evrov letno, bodo bodisi morali preiti na polni s.p., bodisi zapreti svojo dejavnost. Po mnenju strokovnjakov bo to povzročilo več dela na črno, saj se številnim ne bo izplačalo delovati pod novimi pogoji.

“Država s tem ne rešuje problema sive ekonomije, ampak ga ustvarja,” je za Dnevnik komentiral ekonomist in davčni svetovalec.

Prehodno obdobje: manj časa, več komplikacij

Zakon sicer uvaja prehodno obdobje, ki naj bi omogočilo postopno prilagoditev:

• Leto 2025: Prihodki iz dejavnosti za leti 2023 in 2024 skupaj ne smejo preseči povprečja 150.000 evrov.
• Leto 2026: Popoldanski s.p.-ji ne smejo preseči letnih prihodkov v višini 30.000 evrov, sicer bodo izključeni iz sistema normiranih stroškov.

V praksi to pomeni, da bo podjetnik, ki bo leta 2025 ustvaril več prihodkov, lahko užival ugodnosti normiranih stroškov le eno leto, nato pa bo iz sistema izključen. Praktično gre za ukinitev popoldanskega s.p.-ja za vse, ki želijo zaslužiti nekaj več.

Kaj storiti? Razmislite o prehodu na polni s.p.

Če ste med tistimi, ki s popoldanskim s.p. ustvarjajo letno več kot 30.000 evrov, je morda čas, da razmislite o prehodu na polni s.p. Da, večji prispevki in strožja regulacija niso privlačni, vendar pa omogočajo bolj fleksibilno poslovanje in olajšave, ki jih normiranci ne morejo izkoristiti.

Ampak, ali je to res rešitev? Za mnoge ne, saj bodo z dodatnimi stroški na koncu zaslužili manj, kot so pričakovali. Zdi se, da država pozablja, da popoldanski s.p.-ji niso zgolj davčna kategorija – so tudi način, kako ljudje inovirajo, gradijo in testirajo svoje poslovne ideje.

Nova realnost, stara vprašanja

S spremembami zakona o dohodnini bodo popoldanski s.p.-ji bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Država trdi, da gre za pravičnejšo ureditev, toda ali bo res? Ali je pravično, da nekdo, ki si želi nekaj več, na koncu izgubi več, kot dobi? To bo pokazal čas. Za zdaj pa je jasno le eno: slovenski podjetniki bodo morali razmisliti, kako naprej – z več papirologije, več stroškov in manj motivacije.

Napisal: N. Z.

Vir: www