V porodnišnici muslimanki dali svinjino, njen mož se znesel nad osebjem; “A v Dubaju bodo zame pršut stregli?!” sprašuje Slovenka

MARIBOR – Incident v mariborski porodnišnici je dvignil veliko prahu, ko je muslimanska porodnica prejela obrok, ki je vseboval svinjino, njen mož pa je, domnevno razburjen, povzročal napetosti na oddelku. A vprašanje, ki ga odpira ta dogodek, sega globlje: kje so meje prilagajanja večinske družbe različnim kulturam?

Nesporazum ali nekaj več?

Mariborska porodnišnica je pojasnila, da je šlo za človeško napako, ko so muslimanski porodnici postregli svinjino, kar je v njeni kulturi in veri strogo prepovedano. Mož porodnice je, menda ogorčen nad situacijo, »ustrahoval celoten oddelek«, kar so navedli nekateri viri. Čeprav je vodstvo porodnišnice obžalovalo dogodek in obljubilo ukrepe, se je med prebivalstvom vnela razprava – kdo nosi odgovornost za takšno napako? Bolnišnica? Sistem? Ali morda kultura, ki vse bolj spodbuja prilagoditve na račun večinskega prebivalstva?

Slovenija – krščanska dežela z multikulturnim srcem?

Slovenija ima dolgo zgodovino krščanske tradicije, ki je prepletena z vrednotami, kot so gostoljubnost, solidarnost in spoštovanje bližnjega. Vendar se zdi, da ti temelji vedno znova prihajajo v konflikt z novimi, multikulturnimi zahtevami. Je to res gostoljubnost ali je to že samoodpovedovanje? Nekateri trdijo, da bi morala večinska družba postavljati jasne meje, drugi pa opozarjajo, da ravno ta fleksibilnost kaže moč in odprtost naše kulture. Kakorkoli že – ali smo pripravljeni na tovrstne incidente in kako jih rešujemo?

O kulturnih kompromisih

Postregli so svinjino. Napaka? Da. Velika napaka? Tudi. Toda ali je treba zaradi tega »ustrahovati« celoten oddelek? Ali ni v takšnih situacijah pričakovati določene mere potrpežljivosti z obeh strani? Slovensko zdravstveno osebje – kot marsikatero drugo v Evropi – že tako deluje v razmerah kadrovskih in finančnih omejitev. Dodajmo temu še zahteve po poznavanju verskih praks, prehranskih omejitev in kulturnih specifik, pa postane jasno, da smo tik pred kolapsom sistema, ki ne more več slediti vsem pričakovanjem.

A ne gre zgolj za »poznavanje praks«. Kako daleč bi morali iti v teh prilagoditvah? Bi moral zdravstveni sistem zdaj imeti ločene jedilnike za vsako versko skupino? Halal za muslimane, košer za Jude, veganske obroke za okoljske aktiviste in brezglutenske menije za vse, ki sledijo modnim trendom?

Kaj pravi večinsko prebivalstvo?

Na družbenih omrežjih se je razvnela razprava, polna čustvenih izlivov in zbadljivih komentarjev. Nekdo je cinično zapisal: »Če jaz pridem v bolnišnico v Dubaju, se bodo zame potrudili postreči pršut?« Drugi so bolj sočutni: »To je le še en primer, kako se pri nas ne znamo ustrezno pripraviti na potrebe priseljencev.« Ta polarizacija mnenj kaže, da Slovenija kljub svoji zgodovinski odprtosti očitno ni povsem pripravljena na izzive globalizacije in integracije.

Kje je rešitev?

Lahko bi rekli, da je rešitev enostavna: boljše izobraževanje osebja, jasnejši protokoli, bolj premišljena organizacija prehrane. Toda ali je res tako preprosto? Multikulturnost zahteva nenehne prilagoditve – in ne le enostranske. Enako kot si muslimanska porodnica zasluži obrok brez svinjine, si tudi zdravstveno osebje zasluži spoštovanje in razumevanje, da v hektičnem okolju niso nezmotljivi. Če sta obe strani pripravljeni na dialog, je mogoče najti skupno pot. A to terja čas, sredstva in – predvsem – voljo.

Dogodek v Mariboru razkriva nekaj globljega: zdravstveni sistem postaja talec kulturnih kompromisov. Slovenski zdravniki in medicinske sestre že dolgo bijejo boj z omejitvami – premalo kadra, preveč pacientov, premalo časa. Zdaj pa morajo ob tem postajati še antropologi, kulturni mediatorji in prehranski svetovalci. In kaj dobijo v zameno? Ne vedno hvaležnost.

Morda pa bi bil čas, da tudi drugi – ne samo večinska družba – pomislijo, kako se lahko prilagodijo. Slovenija je, navsezadnje, majhna država s skromnimi sredstvi. Če ne bomo pazljivi, bomo kmalu v situaciji, kjer niti večina niti manjšine ne bodo zadovoljne – vsi bomo le še utrujeni od nenehnih pričakovanj.

Mariborski primer s svinjino je bil nesrečen in morda celo nesprejemljiv, vendar odpira širšo razpravo o tem, kje so meje prilagajanja in kako uskladiti različne kulturne poglede v majhni državi, ki si želi ostati odprta, a hkrati zaščititi svojo identiteto. Morda je čas, da nehamo gledati le, kaj lahko damo – in začnemo razmišljati, kaj lahko dobimo v zameno.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www, Freepik