Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Resnica o vetrnih elektrarnah: zelena prihodnost ali okoljska katastrofa?

Je vetrna energija zares tako zelena, kot trdijo zagovorniki?

Vetrna energija velja za enega izmed stebrov prehoda na obnovljive vire energije, a vse bolj se pojavljajo vprašanja, kako resnično okolju prijazna je ta tehnologija. Na površju se zdi, da vetrne turbine ustvarjajo čisto energijo, saj delujejo brez neposrednih emisij ogljikovega dioksida. Vendar pa gradnja in postavitev teh masivnih struktur zahteva velike količine materialov, zlasti jekla in betona, ki puščajo dolgotrajne posledice v tleh.

Masivni temelji – Trajne posledice za okolje

Kot je prikazano na sliki, temelji vetrnih turbin vključujejo velike količine jekla, ki ga je potrebno dopolniti še s 600 do 800 kubičnimi metri betona, kar skupno tehta skoraj 2000 ton. Ko je turbina razstavljena, ta temelj ostane v zemlji. Kot poročajo, bo to jeklo in beton za vedno zakopano in bo predstavljalo trajno onesnaženje zemlje. To nas vodi k pomembnemu vprašanju – ali je lahko takšna energija resnično trajnostna?

“Temelji vetrnih turbin bodo ostali zakopani tudi po tem, ko se naprava razstavi,” opozarjajo mnogi. Medtem ko sama proizvodnja energije ne ustvarja neposrednih emisij, je pomembno upoštevati celotno življenjsko dobo turbine – od postavitve do razgradnje.

Vetrna energija v Sloveniji – Kaj to pomeni za nas?

Slovenija se zadnja leta vse bolj obrača k obnovljivim virom energije. Medtem ko vetrna energija v naši državi še ni tako močno razširjena, so načrti za postavitev novih vetrnih parkov vedno bolj prisotni. Vendar pa to odpira tudi nova vprašanja glede dolgoročnih vplivov teh tehnologij na našo naravo in krajino. Še posebej v občutljivih okoljih, kot so gorska območja in narodni parki, je postavitev vetrnih turbin lahko izjemno kontroverzna.

Ali si Slovenija lahko privošči, da dolgoročno uniči naravna območja z masivnimi temelji, ki bodo ostali tam še dolgo po tem, ko turbine ne bodo več v uporabi? Ta vprašanja moramo upoštevati, ko razpravljamo o prihodnosti vetrne energije pri nas.

Alternativne rešitve za zmanjšanje vpliva na tla

V zadnjem času so bile razvite nekatere alternativne tehnologije, ki poskušajo zmanjšati vpliv na tla in okolje. Med najbolj obetavnimi so plavajoče vetrne turbine, ki so nameščene na morju in ne zahtevajo masivnih temeljev. Te tehnologije omogočajo postavitev turbin brez trajnega vpliva na tla, kar pomeni, da se ob koncu življenjske dobe vsa oprema lahko popolnoma odstrani brez sledi (Energetski portal, 2024).

Čeprav Slovenija nima neposrednega dostopa do morja, bi lahko plavajoče vetrne turbine bile zanimiva rešitev za evropske države z daljšo morsko obalo. Ali je morda čas, da Slovenija preuči sodelovanje z drugimi državami pri tovrstnih projektih?

Je veter res zelena energija?

Glavna prednost vetrnih turbin je proizvodnja energije brez emisij CO2, kar je ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam. Vendar pa je treba pri tem upoštevati celoten življenjski cikel turbine. Od gradnje in uporabe jekla ter betona, do demontaže in trajnih posledic, ki jih puščajo temelji, moramo tehtati prednosti in slabosti. Kot ugotavljajo strokovnjaki, je pomembno, da tehnologije, ki jih promoviramo kot trajnostne, resnično zagotavljajo nizke vplive skozi celotno življenjsko dobo.

Potrebna je celovita slika

Pri obravnavi vetrne energije je nujno, da upoštevamo vse vidike – ne le tiste, ki so na prvi pogled videti zelene in okolju prijazne. Dolgotrajni vplivi na tla, povezani z gradnjo in demontažo vetrnih turbin, nas morajo opozoriti, da ni vse, kar se zdi zeleno, tudi resnično trajnostno. Slovenija, ki se trudi preiti na obnovljive vire energije, mora premišljeno razmisliti o tem, kakšne tehnologije bomo uporabljali in kakšne dolgoročne posledice bomo s tem pustili za sabo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, Freepik