Turistične občine na Gorenjskem in v Posočju že vrsto let bijejo bitko z nedovoljenim kampiranjem, ki je v zadnjih letih doseglo povsem novo razsežnost. Če so si še pred desetletjem divje kampiranje privoščili predvsem avanturisti in “cestni nomadi”, ki so raje spali pod zvezdami kot v hotelih, pa danes postaja prava nočna mora za lokalne oblasti, kmete in prebivalce.

Problem? Prenizke kazni in pomanjkljiv nadzor. In če so si občine obetale rešitev z novim zakonom o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi prekrške strožje sankcioniral, zdaj kaže, da bo predlog prinesel ravno nasprotno – še več kaosa.

Kampiranje na črno: moda ali brezbrižnost?

Pojav je vse prej kot nov, a s porastom avtodomarskega turizma, ki je med pandemijo postal izjemno priljubljen, se je težava eksponentno povečala. Namesto da bi obiskovalci plačali prenočišče v uradnem kampu ali na postajališču za avtodome, se preprosto ustavijo tam, kjer jim ustreza – v gozdovih, na poljih, ob jezerih ali celo na zasebnih parcelah, ki niso namenjene kampiranju.

“Najbolj moteča so kampiranja na gozdnih in kmetijskih zemljiščih ter ob vodnih površinah,” opozarja Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

Zaradi tega je v poletnih mesecih marsikje že pravi divji zahod – lastniki zemljišč se pritožujejo nad smetmi, uničenimi pašniki, polnimi jarki fekalij in prepolnimi kantami za smeti, občinski redarji in policisti pa si belijo glavo, kako uvesti red, če zakonodaja tega sploh ne omogoča učinkovito.

Predlog novega zakona – rešitev ali še večji problem?

Na ministrstvu za notranje zadeve so sredi januarja v javno obravnavo poslali predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki naj bi poostrili sankcije za nelegalno kampiranje. A po mnenju mnogih prinaša ravno nasprotni učinek.

Trenutno je globa za kampiranje na črno 93 evrov, ob takojšnjem plačilu 46,50 evra. Novi zakon bi jo sicer zvišal, a zgolj za sedem evrov, torej na 100 evrov oz. 50 evrov ob takojšnjem plačilu.

Če upoštevamo, da noč v kampu v Bohinju ali Kranjski Gori stane med 20 in 50 evrov, hitro postane jasno, da je kazen še vedno bistveno cenejša od zakonitega kampiranja. In ravno to je ključna težava – za mnoge je plačilo globe celo ugodnejša alternativa kot uporaba uradnih kampov.

“Turisti pogosto plačajo kazen kar na licu mesta – in brez težav nadaljujejo po istem vzorcu. Kazen si enostavno vračunajo v stroške potovanja,” pojasnjuje bohinjski župan Jože Sodja, ki opozarja, da je nov zakon v tem pogledu popolnoma zgrešen.

Dodaten zaplet: pogoj vznemirjanja

Poleg prenizkih kazni predlog zakona uvaja še en nevaren element – določilo, da bi bilo kampiranje prekršek zgolj, če bi nekoga vznemirjalo. Kaj to pomeni v praksi?

• Policisti ali redarji ne bi več mogli ukrepati samoiniciativno.
• Za kaznovanje bi bila potrebna prijava občana, ki bi moral razkriti svojo identiteto in biti pripravljen pričati.

S tem bi se po mnenju stroke nadzor še dodatno omejil, saj bi se marsikdo zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi kampistov ali preprosto iz nezaupanja v dolgotrajne postopke odločil, da kršitve sploh ne prijavi.

“Zadeva bi bila lahko dokaj enostavna. Če bi tisti, ki pišejo zakone, vprašali lokalne skupnosti, kaj najbolj pije vodo na terenu, in bi tako tudi naredili, bi bile skoraj vse težave rešene,” je neposreden blejski župan Anton Mežan.

Boj lokalnih skupnosti proti nesmiselnim rešitvam

Župani iz Bohinja, Kranjske Gore, Bleda in drugih turističnih občin so se že povezali in napovedali, da bodo na ministrstvo poslali skupni predlog, ki bi vključeval:

1. Občutno višje kazni, ki bi bile vsaj dvakrat višje od trenutnih.
2. Možnost ukrepanja brez predhodne prijave občana.
3. Dodatne pristojnosti redarjev in policistov pri nadzoru.

“Če se zakon ne bo spremenil, bomo imeli še večji kaos, kot ga imamo zdaj,” je neposredna kranjskogorska županja Henrika Zupan, ki meni, da bo slabo napisan zakon v prihodnosti pomenil le še več neurejenih površin, preobremenjenih naravnih virov in naraščajoče konflikte med turisti in lokalnim prebivalstvom.

Bo država prisluhnila ali bo Gorenjska postala divje kampirališče?

Zakonodaja, ki bi morala uvajati red in zaščititi naravno okolje ter lokalne skupnosti, se očitno odmika od cilja. Če bo zakon sprejet v trenutni obliki, bodo turisti še naprej neovirano kampirali tam, kjer jim ustreza, kazni bodo ostale simbolične, inšpektorji pa bodo zvezanih rok.

Napisal: E. K.

Vir: Republika Slovenija državni svet, Pexels

28. januar 2025 – Slovenijo je zajelo neobičajno januarsko vreme, ki je s seboj prineslo močne nevihte, obilne padavine in orkanski veter. Zahodni del države se sooča s poplavami, vremenoslovci pa opozarjajo, da bodo reke še naraščale tudi v prihodnjih urah po celi Sloveniji.

Nevihta, ki je nihče ni pričakoval v tem času

Občutki, ki jih opisujejo prebivalci prizadetih območij, bi lahko bili vzeti naravnost iz kakšnega apokaliptičnega scenarija – dež, ki ne preneha, veter, ki nosi vse pred sabo, in oblaki, ki jih razsvetljujejo bliski strel. “Zunaj je, kot da bi se utrgal oblak,” je zapisala prebivalka Posočja. In res, podatki vremenskih postaj potrjujejo, da je ravno na tem območju padlo največ dežja – med 100 in 130 mm padavin v samo nekaj urah.

Kljub temu, da smo v času, ko bi večina pričakovala snežne zamete ali vsaj mraz, je meja sneženja zrasla na kar 2200 m. Vogla, ki je že znan po svojih ekstremnih vremenskih razmerah, ni razočaral – v zadnjih 24 urah je tam padlo kar 140 mm dežja, skupno več kot 200 mm v treh dneh. To je voda, ki bi v normalnih razmerah čez zimo zapadla v obliki snega in se nato počasi topila, zdaj pa se je spremenila v plazovit dež.

Reke naraščajo – poplave so na vidiku

Po podatkih ARSO je stanje rek v zahodnem in severnem delu države vse prej kot stabilno. Kolpa in Sava Bohinjka sta že prestopili bregove, pretok Gradaščice in Kamniške Bistrice pa se hitro povečuje. Na severozahodu države, kjer je konfiguracija terena bolj zahtevna, so reke že povzročile težave – vode so poplavile nižinske dele Bovškega in nekaterih manjših naselij na Tolminskem.

V Slovenski Istri pa je druga zgodba – tam sta hitro narasli Rižana in Badaševica, ki sta že poplavili območja v bližini svojih strug. Čeprav je kraški svet običajno bolj odporen na poplave, so tokratni nalivi zasičili tla do te mere, da se vode nimajo več kam umikati. Prebivalci obale, ki so že navajeni višjih plimskih valov, poročajo, da je gladina morja močno narasla, zlasti na območju Izole in Kopra.

Januar, ki spominja na poletje

Težko je spregledati, da trenutne razmere bolj spominjajo na poletne nevihte kot na zimsko spokojnost. V vzhodni Sloveniji so danes zabeležili rekordno 18 °C, kar presega celo marsikateri pomladni dan. Ta temperaturni šok, ki ga je povzročil močan jugozahodni veter, ni zgolj neobičajen, temveč ima tudi neposreden vpliv na vremenske dogodke.

Podobno kot poleti, ko se zaradi vročine in vlage ustvarijo idealni pogoji za nevihte, je tudi tokrat vroč zrak z juga trčil ob hladnejšo zračno maso, kar je sprožilo močne padavine in nevihte. Strokovnjaki portala Neurje so zapisali: “Konkretna ‘akcija’ na zahodu s številnimi udari strel, kot da smo sredi poletja.”

Kaj pričakovati v prihodnjih dneh?

Napovedi vremenoslovcev niso ravno optimistične. Do jutri bo večina rek dosegla svoje najvišje pretoke, zato bodo poplave na kritičnih območjih neizbežne. Posebno pozornost namenjajo območjem ob Savi, Kolpi in rekah na severozahodu države, kjer so razlivanja že v teku. Na Notranjskem se povečuje število ojezerjenih območij, medtem ko bodo na vzhodu države reke ostale zmerno vodnate.

Tisti, ki živijo ob rekah ali hudournikih, so pozvani, da spremljajo obvestila ARSO in se pripravijo na morebitne evakuacije. Čeprav bo vreme do konca tedna postopoma izboljšalo, ostaja vprašanje – koliko škode bo ta januarska nevihta še povzročila?

Preberite več:

Pozor, ARSO prižgal oranžno opozorilo za večji del države

Pripravil: N. Z.

Vir: ARSO, www

Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 63 kilometrov zahodno od Ljubljane v bližini Anhovega.

ANHOVO –  Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 18.25 zabeležili zmeren potresni sunek magnitude 2,7. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 63 kilometrov zahodno od Ljubljane v bližini Anhovega.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci Kanala, Tolmina, Mosta na Soči, Kobarida in okoliških naselij, vse do Idrije, Ajdovščine in Nove Gorice, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Prvi potres je danes stresel Posočje ob 18.15, imel je moč 1,3 magnitude. Drugi je bil najmočnejši, prej smo ga opisali zgoraj, tretji pa je ob 18.32 tresel z magnitudo 1.1.

Kot piše Siol, je nekaj ljudi močno prestrašilo bobnenje, ki ga je bilo slišati kljub burji.

Hudo je bilo

Pred 26 leti je Posočje močno streslo. Točno na velikonočno nedeljo, 12. aprila 1998, je ob 12.55 Zgornje Posočje prizadel potres z magnitudo 5,6, kar je bil najmočnejši potres 20. stoletja z žariščem v Sloveniji.

Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim pogorjem, v globini približno osem kilometrov. Potres je povzročil obsežno gmotno škodo, predvsem na območju Bovca, Kobarida in Tolmina, kjer je bilo poškodovanih več kot 4.000 objektov, so tedaj pristojne službe ocenile nastalo škodo.

Na srečo, to velja izpostaviti, pa kljub veliki materialni škodi potres ni terjal smrtnih žrtev. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.

Obnova prizadetega območja je trajala več let in zahtevala znatna finančna sredstva. Država je za popotresno obnovo namenila približno 100 milijonov evrov, če gre verjeti uradni statistiki.

Včeraj na Hrvaškem

Seizmološka uprava Republike Hrvaške je sporočila, da so ob 17.08 in 17.09 zabeležili dva zmerna potresa z žariščem v bližini Petrinje. Navedli so, da je bila magnituda prvega potresa 3,2 stopnje po Richterjevi lestvici, drugega pa 3,5 stopnje po Richterjevi lestvici, je poročal Index.hr. Ob tem so se številni spomnili na leto 2020, ko je ta konec Hrvaške stresel močan potres in naredil veliko škode. Kdaj točno? 29.12. 2020 je Hrvaško pretresel uničujoč potres z magnitudo 6,4 po Richterjevi lestvici, ki je imel epicenter v bližini mesta Petrinja v Sisaško-moslavški županiji. Potres, ki se je zgodil ob 12:19 uri, je bil eden najmočnejših v zgodovini države, povzročil pa je obsežno materialno škodo in človeške žrtve, poročajo mediji.ž

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www