Primerjali smo: pot z vlakom od Novega mesta do Ljubljane je leta 1980 trajala 1 uro in 20 minut, danes pa …

LJUBLJANA – Slovenske železnice so se znašle v nenavadnem položaju: kljub razvoju tehnologije in vse večji uporabi hitrih vlakov po svetu se čas potovanja na slovenskih železniških progah na nekaterih relacijah podaljšuje. Potovanje med Novim mestom in Ljubljano, ki je leta 1980 trajalo 1 uro in 20 minut, zdaj zahteva kar 1 uro in 36 minut. V svetu, kjer države vlagajo v hitro železniško infrastrukturo, Slovenija očitno stopica na mestu.

Zanimivost: v letu 2024 je potovalni čas z vlakom od Ljubljane do Novega mesta 16 minut daljši kot pred 44 leti.

Zakaj slovenski vlaki potujejo počasneje kot pred štirimi desetletji? Glavni razlog tiči v pomanjkanju sodobne infrastrukture in omejenih naložbah v železniški sektor. Kljub določenim posodobitvam železniške proge še vedno niso prilagojene za hitra potovanja. Po ocenah strokovnjakov bi bile potrebne temeljite izboljšave na več področjih – od prenove tirnic do uvedbe hitrejših vlakov. Poleg tega so številni dodatni postanki in počasnejše vožnje v urbanih območjih še dodatno povečali čas potovanja. Evropske države, kot so Francija, Nemčija in Španija, so s težkimi vlaganji v železnice uspele ustvariti omrežja hitrih vlakov, ki omogočajo hitre povezave. Slovenija pa še vedno vztraja pri počasnejših vlakih, kar potnike pogosto sili, da izberejo alternativne prevozne možnosti.

Povečanje potovalnega časa najbolj prizadene vsakodnevne potnike, ki se med Ljubljano in Novim mestom vozijo zaradi službe ali šole. Marsikdo od njih se sprašuje, zakaj je stanje takšno in ali so obljube o izboljšavah zgolj prazne besede. “Vsako jutro opazujem vlak, ki pelje počasneje kot pred štirimi desetletji,” se pritožuje eden od uporabnikov železnic. Po njegovih besedah so vozniki avtomobilov in avtobusov deležni več ugodnosti kot potniki na vlakih, saj so hitrejši prevoz pogosto prisiljeni poiskati drugje.

Kdo je odgovoren?

Vprašanje odgovornosti za počasno stanje železnic v Sloveniji se pogosto prenese na državno politiko in pomanjkanje sredstev. Ministrstvo za infrastrukturo se pogosto izgovarja na omejen proračun in zahteve Evropske unije, a zdi se, da za železnice ni ustrezne politične volje. “Če bomo želeli izboljšati konkurenčnost železnic, bodo potrebna večja vlaganja in prenova infrastrukture,” pravi strokovnjak s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Trenutno se zdi, da država raje vlaga v cestno infrastrukturo in izboljšave za osebne avtomobile, medtem ko železnice ostajajo na stranskem tiru.

Ali lahko evropska sredstva pomagajo?

Obstaja možnost, da bi Slovenija pridobila evropska sredstva za posodobitev železnic, kar bi omogočilo večje investicije v infrastrukturo in uvedbo hitrejših vlakov. Evropska unija je v preteklosti že podprla številne projekte, usmerjene v izboljšanje železniške infrastrukture v državah članicah, zato bi tudi Slovenija lahko izkoristila to priložnost. Žal se zdi, da tudi tu ni pravega političnega interesa, saj postopki prijave na te projekte zahtevajo dolgoročno načrtovanje in strokovno podkovanost, kar predstavlja dodatno oviro.

Na eni strani država poudarja trajnostni razvoj in zmanjševanje ogljičnega odtisa, hkrati pa zapostavlja investicije v javni železniški promet, ki bi lahko pripomogel k zmanjšanju uporabe avtomobilov. Če želimo doseči cilje, ki jih narekuje evropski zeleni dogovor, bo nujno potrebno vlagati v javni prevoz. Žal se zdi, da so prioritete slovenske vlade trenutno usmerjene drugam, kar pri potnikih povzroča občutek stagnacije.

Kdaj bodo slovenske železnice pripravljene na prihodnost?

Po več kot štirih desetletjih je nesprejemljivo, da se je čas potovanja med Novim mestom in Ljubljano povečal. Slovenija potrebuje celovito prenovo železniškega sistema, če želi izboljšati privlačnost javnega prevoza in zmanjšati prometne zastoje. Vlaganja v sodobne železniške proge in hitre vlake bi omogočila hitrejše in udobnejše potovanje, kar bi lahko prispevalo k večji uporabi železnic kot trajnostnega prevoznega sredstva. A brez resne politične volje in dolgoročne strategije bodo slovenski potniki še naprej čakali na izboljšave – in morda tudi čakali na postaji, opazujejoč, kako vlak zapelje mimo počasneje kot pred štirimi desetletji.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www