Sinoči treslo Slovenijo, danes zjutraj Hrvaško

Magnituda potresa je bila 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici, intenziteta v epicentru pa III.stopnje EMS, je sporočila Seizmološka služba Republike Hrvaške.

ZAGREB – Sinoči je treslo Slovenijo, danes zjutraj pa Hrvaško. Okoli 1.20 so seizmografi Seizmološke službe Republike Hrvaške zabeležili zelo šibek potres v Zagrebu z epicentrom pri Markuševcu. Magnituda potresa je bila 2,3 stopnje po Richterjevi lestvici, intenziteta v epicentru pa III.stopnje EMS, je sporočila Seizmološka služba Republike Hrvaške.

V Sloveniji

V sredo, 6. 11. 2024, ob 20.58 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,8 v bližini Metlike. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Črnomlja, Metlike, Semiča in okolice. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98).

Mejno območje med Slovenijo in Hrvaško je potresno aktivno, kar potrjujejo številni zabeleženi potresi v preteklosti. Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic redno beležijo potrese v tem območju.

Nedavni potresi:

  • 9. avgust 2023: Ob 17.06 po UTC je potres z magnitudo 2,4 stresel območje približno 2 km jugovzhodno od opuščenega gozdarskega naselja Gomance, blizu meje med Slovenijo in Hrvaško. Največja ocenjena intenziteta v Sloveniji je bila III–IV po evropski potresni lestvici EMS-98.
  • 13. avgust 2024: Ob 8.43 je potres z magnitudo 4,0 z epicentrom v bližini Varaždina na Hrvaškem stresel območje, čutili pa so ga predvsem prebivalci severovzhodne Slovenije. Ocenjuje se, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla IV. stopnje po EMS-98.

Zgodovinski potresi:

  • 29. december 2020: Močan potres z magnitudo 6,4 je prizadel območje Petrinje na Hrvaškem. Potres so čutili tudi prebivalci celotne Slovenije, povzročil pa je poškodbe na stavbah, predvsem na fasadah, strehah in dimnikih.

Priporočila ob potresu:

Slovenija leži na potresno nevarnem območju, zato je pomembno, da se prebivalci zavedajo tveganj in poznajo ustrezne ukrepe ob potresu. Priporočljivo je, da se med potresom umaknete na varno mesto, zaščitite glavo in počakate, da tresenje preneha. Po potresu preverite morebitne poškodbe na stavbi in sledite navodilom pristojnih služb.

Za sprotne informacije o potresih in navodila za ravnanje ob potresu obiščite spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Sinoči streslo Slovenijo, tule so ga čutili najbolj

Bilo je ob 21.33.

IVANČNA GORICA – V sredo, 30. 10. 2024, ob 21.33 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 1,8 v bližini Ivančne Gorice, 30 km V od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Radohove vasi, Velikega Gabra, Šentvida pri Stični in okolice. Ocenjujemo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98), poroča spletna stran ARSO potresi.

Potresi so v Sloveniji razmeroma pogosti, saj se država nahaja na območju, kjer se stikajo Evrazijska in Jadranska tektonska plošča. To povzroča precejšnje seizmične aktivnosti, predvsem na območjih, kot so jugozahodna Slovenija, Ljubljansko območje, ter severovzhodni in jugovzhodni del države.

Najbolj potresno aktivna območja

V Sloveniji so najbolj potresno aktivne regije:

  1. Posočje – Severozahodna Slovenija, predvsem okolica Bovca, Kobarida in Tolmina, kjer so potresi pogostejši in močnejši. Leta 1998 in 2004 so v Posočju zaznali močne potrese, ki so povzročili precejšnjo škodo.
  2. Ljubljansko območje – Glavno mesto Ljubljana leži na potresno aktivnem območju, kjer je bil leta 1895 zabeležen zelo močan potres, ki je povzročil precejšnje uničenje.
  3. Severovzhodna Slovenija – območje Ormoža in Ljutomera, kjer so pogosti manjši potresi.
  4. Dolenjska – Jugovzhodni del Slovenije, kjer potresi sicer niso pogosti, a se občasno pojavijo močnejši sunki.

Potresna zaščita in pripravljenost

Slovenija veliko vlaga v protipotresno zaščito, predvsem v gradnjo in prenovo stavb po protipotresnih standardih, ki zmanjšujejo škodo in varujejo življenja. Prav tako so v šolah in javnih ustanovah pripravljeni na vadbe in izobraževanje o varnostnih ukrepih, da bi ljudje vedeli, kako ravnati v primeru potresa.

Pomembni potresi v zadnjem času

Potresi so relativno pogosti in večkrat zaznani predvsem na manjših intenzitetah. Večji potres se je zgodil leta 2020, ko so v Sloveniji zaznali sunke zaradi potresa v bližini Zagreba, ki je prizadel predvsem vzhodne dele države.

Potresi so naravni pojav, na katerega ne moremo vplivati, lahko pa se nanje pripravimo z ustreznimi gradbenimi standardi in ozaveščanjem javnosti o pravilnem ravnanju med in po potresu.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Močan potres v Jadranskem morju

Potresi v Jadranu so relativno pogost pojav zaradi tektonskih dejavnosti v tem delu sveta. Jadransko morje leži na meji med več tektonskimi ploščami, kar povzroča redne potresne aktivnosti, predvsem v območju Dinaridov in Jadranske mikroplošče.

SPLIT, ANCONA – Ob 17.48 je področje Jadranskega morja stresel potres z magnitudo 3,7 stopnje po Richterjevi lestvici, poročajo Jutarnji.hr in Index.hr.



Prvotni podatek je bil, da je šlo za potres 3,9 stopinje po Richterjevi lestvici, a so podatke pozneje popravili.

Epicenter je bil na globini 4,3 kilometra, 24 kilometrov stran od mesta Fano in 62 kilometrov od mesta Rimini.

Potresi v Jadranu so relativno pogost pojav zaradi tektonskih dejavnosti v tem delu sveta. Jadransko morje leži na meji med več tektonskimi ploščami, kar povzroča redne potresne aktivnosti, predvsem v območju Dinaridov in Jadranske mikroplošče.

Geološki okvir in vzroki potresov v Jadranu

Jadranska mikroplošča je majhen kos litosfere, ki se premika med Evrazijsko in Afriško ploščo. Zaradi stika in premikanja teh plošč prihaja do kompresijskih sil, kar vodi v potresno aktivnost. Poti tektonskih prelomov se nadaljujejo iz Apeninskega polotoka, Balkana ter vse do Grčije in Turčije, kar ustvarja zapleteno tektonsko sliko.

Potresna aktivnost

Potresi v Jadranu so večinoma zmerne jakosti, vendar se občasno pojavijo tudi močnejši potresi, ki lahko dosežejo magnitudo nad 6.0. Najbolj potresno aktivna območja so:

  1. Severni Jadran – območje Istre in severne obale Italije (npr. Furlanija-Julijska krajina).
  2. Osrednji Jadran – območje med Dalmacijo in vzhodnim delom Italije.
  3. Južni Jadran – območje med Črno goro, Albanijo in južno Italijo.

Zgodovinski potresi

V zgodovini so se zgodili nekateri zelo močni potresi, ki so povzročili veliko škode in vplivali na prebivalstvo. Na primer:

  • Dubrovniški potres leta 1667: eden najmočnejših potresov v zgodovini Dubrovnika, ki je povzročil veliko uničenje mesta in okoliških območij.
  • Potresi v Črni gori: Zlasti potres leta 1979, ki je prizadel celotno območje črnogorske obale in bil eden najhujših v tem delu Jadrana.

Današnja aktivnost in spremljanje

Danes se potresno dogajanje spremlja s sodobnimi seizmološkimi metodami, ki omogočajo zaznavanje tudi manjših potresov. V Sloveniji in sosednjih državah (Hrvaška, Italija, Črna gora) obstajajo mreže seizmoloških postaj, ki beležijo potrese in omogočajo natančno analizo dogajanj.

Čeprav potresi v Jadranu običajno niso zelo uničujoči, ostaja območje pod stalnim nadzorom zaradi kompleksne tektonske situacije in potencialne nevarnosti močnejših potresov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: EMSC

Sinoči streslo Slovenijo

V Beli krajini so se v zadnjem času pojavili manjši potresni sunki, ki jih je čutilo precej prebivalcev.

METLIKA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so sinoči ob 21.43 zabeležili potres magnitude 1,0 v bližini Metlike, dobrih 10 kilometrov vzhodno od tega belokranjskega mesta.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

V Beli krajini so se v zadnjem času pojavili manjši potresni sunki, ki jih je čutilo precej prebivalcev. Ena izmed pomembnih aktivnosti je bil potres magnitude 1,9, ki je bil zabeležen oktobra 2024 v bližini Črnomlja. Potres se je zgodil v nočnih urah, okoli 2.15 zjutraj, in kljub temu da ni povzročil večje škode, so ga mnogi prebivalci občutili​

Pogosteje so v zadnjih mesecih tla v Beli krajini stresali tudi manjši sunki, z magnitudo med 1,2 in 1,8. Ti potresi večinoma niso presegli III. stopnje po Evropski potresni lestvici, kar pomeni, da so jih čutili posamezni prebivalci, vendar brez večjih posledic​

Čeprav so potresi v tem območju pogosti, praviloma ne povzročajo večje škode, vendar je vedno priporočljivo spremljati uradne napotke in podatke Agencije RS za okolje (ARSO) za zadnje informacije.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Slovenijo streslo še tretjič, ti prebivalci so ga čutili najbolj

V nedeljo ob 18.19 so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,5 v bližini Tolmina, 55 km Z od Ljubljane. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Tolmina, Idrije, Cerkna, Podbrda, Mosta na Soči in okoliških naselij. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS-98). 

Šibek potresni sunek v bližini Vrhnike

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v soboto ob 21.09 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 1,6. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 21 kilometrov zahodno od Ljubljane, v bližini Vrhnike.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci Vrhnike, Horjula, Logatca, Brezovice in okoliških naselij, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Za dobro jutro streslo Slovenijo

Dodamo, da so prav tako včeraj  seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 6.21 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 0,8. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 8 kilometrov jugozahodno od Litije.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Najbolj potresno aktivna območja so …

V Sloveniji so potresi najpogostejši na jugozahodnem in zahodnem delu države, predvsem na območjih, kjer se stikata Jadranska in Evrazijska tektonska plošča. Najbolj potresno aktivna območja so predvsem: Posočje -zlasti okolica Bovca, Tolmina, in Kobarida (to območje je najbolj znano po potresu iz leta 1976, ki je prizadel tudi Furlanijo v Italiji. Zaradi bližine aktivnih prelomov, kot je Idrijski prelom, je to območje zelo potresno aktivno; Ljubljana in osrednja Slovenija (okolica Ljubljane leži v potresno aktivni coni, ki se razteza vzdolž Savskega preloma. Zgodovinsko pomemben potres je bil leta 1895, ko je močan potres močno prizadel mesto); severozahodna Slovenija (Gorenjska) (na Gorenjskem, zlasti v okolici Jesenic in Kranja, so zabeleženi pogosti potresi. Tu poteka več prelomov, ki prispevajo k potresni aktivnosti); Dolenjska in Notranjska (na teh območjih so potresi manj pogosti, vendar so vseeno prisotni. Znana preloma sta Žužemberški in Dobrepoljski prelom).

Zakaj je toliko potresov?

Razlog za potresno aktivnost v Sloveniji je lega države na stičišču dveh velikih tektonskih plošč – Jadranske in Evrazijske. Jadranska plošča se premika proti severovzhodu, kar povzroča obremenitve in napetosti v zemeljski skorji. Te napetosti se sproščajo v obliki potresov, zlasti ob prelomnicah, ki potekajo čez Slovenijo.

Idrijski prelom, Rašiški prelom, Savski prelom in številni drugi prelomni sistemi so aktivni in lahko povzročajo potrese različnih magnitud.

Ravnanje med potresom je zelo pomembno, saj lahko ustrezna reakcija reši življenja in zmanjša poškodbe.

su; Foto: Shutterstock

Za dobro jutro streslo Slovenijo, tule še najbolj

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

LITIJA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 6.21 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 0,8. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 8 kilometrov jugozahodno od Litije.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla III. stopnje po evropski potresni lestvici, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

V Sloveniji so potresi najpogostejši na jugozahodnem in zahodnem delu države, predvsem na območjih, kjer se stikata Jadranska in Evrazijska tektonska plošča. Najbolj potresno aktivna območja so predvsem:

  1. Posočje (zlasti okolica Bovca, Tolmina, in Kobarida) – To območje je najbolj znano po potresu iz leta 1976, ki je prizadel tudi Furlanijo v Italiji. Zaradi bližine aktivnih prelomov, kot je Idrijski prelom, je to območje zelo potresno aktivno.
  2. Ljubljana in osrednja Slovenija – Okolica Ljubljane leži v potresno aktivni coni, ki se razteza vzdolž Savskega preloma. Zgodovinsko pomemben potres je bil leta 1895, ko je močan potres močno prizadel mesto.
  3. Severozahodna Slovenija (Gorenjska) – Na Gorenjskem, zlasti v okolici Jesenic in Kranja, so zabeleženi pogosti potresi. Tu poteka več prelomov, ki prispevajo k potresni aktivnosti.
  4. Dolenjska in Notranjska – Na teh območjih so potresi manj pogosti, vendar so vseeno prisotni. Znana preloma sta Žužemberški in Dobrepoljski prelom.

Zakaj je toliko potresov?

Razlog za potresno aktivnost v Sloveniji je lega države na stičišču dveh velikih tektonskih plošč – Jadranske in Evrazijske. Jadranska plošča se premika proti severovzhodu, kar povzroča obremenitve in napetosti v zemeljski skorji. Te napetosti se sproščajo v obliki potresov, zlasti ob prelomnicah, ki potekajo čez Slovenijo.

Idrijski prelom, Rašiški prelom, Savski prelom in številni drugi prelomni sistemi so aktivni in lahko povzročajo potrese različnih magnitud.

Ravnanje med potresom je zelo pomembno, saj lahko ustrezna reakcija reši življenja in zmanjša poškodbe. Tukaj so osnovna navodila, kako ravnati pred, med in po potresu:

Pred potresom (priprave):

  1. Pripravite načrt za izredne razmere:
    • Dogovorite se z družinskimi člani, kje se boste srečali po potresu.
    • Preverite, kje so izhodi za nujne primere, in naučite otroke, kako jih uporabljati.
  2. Ojačajte in zavarujte stanovanje:
    • Pripnite pohištvo, kot so omare, police, in večje predmete, da preprečite njihovo padanje.
    • Preverite električno napeljavo in plinske cevi ter poskrbite, da so varne.
    • Pripravite prvo pomoč, zaloge hrane, vode in svetilko v primeru daljših prekinitev.
  3. Spoznajte, kje so varna mesta v prostoru:
    • Poiščite trdne površine, kot so mize, kjer se lahko skrijete.

Med potresom:

  1. Ostanite mirni in takoj poiščite varno mesto:
    • Če ste v notranjosti: Poiščite zavetje pod trdno mizo ali ob steni, stran od oken, ogledal in težkih predmetov, ki bi lahko padli. Če ni mize, se zaščitite ob notranji steni in pokrijte glavo in vrat z rokami.
    • Če ste zunaj: Umaknite se stran od stavb, električnih vodov, dreves in drugih visokih struktur, ki bi se lahko podrle.
    • Če ste v avtu: Ustavite avto na varnem mestu, stran od mostov, nadvozov in predorov. Ostanite v avtu, dokler se tresenje ne konča.
  2. NE uporabljajte dvigal in ne tecite iz stavbe: Lestenci, omare, ali deli stavbe lahko padejo. Najbolje je, da ostanete tam, kjer ste, in se zaščitite.
  3. Zavarujte se pred padanjem predmetov: Pokrijte glavo z rokami ali uporabite knjige, torbe, blazine, če jih imate pri sebi.

Po potresu:

  1. Preverite poškodbe:
    • Preverite sebe in druge za morebitne poškodbe. Nujno oskrbite resnejše poškodbe in poiščite pomoč.
    • Izklopite elektriko, plin in vodo, če opazite poškodbe ali uhajanje.
  2. Bodite pripravljeni na popotresne sunke:
    • Potresi imajo pogosto manjše potresne sunke (popotresni sunki), ki lahko povzročijo nadaljnjo škodo.
  3. Poskrbite za varnost stavbe:
    • Če je vaša stavba poškodovana, jo previdno zapustite in se izognite zadrževanju v bližini poškodovanih struktur. Ne vstopajte nazaj v stavbo, dokler strokovnjaki ne potrdijo, da je varna.
  4. Informacije in pomoč:
    • Poslušajte radijske ali televizijske postaje za uradne informacije in navodila.
    • Ne uporabljajte telefona, razen za nujne klice, saj so lahko linije preobremenjene.
  5. Pomagajte, kjer lahko: Če ste varni in niste poškodovani, poskusite pomagati tistim, ki so v težavah, vendar se zavedajte nevarnosti.

Te smernice vam lahko pomagajo zmanjšati nevarnost poškodb med potresom in zagotoviti varnost vas in vaših bližnjih.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Potres?! Streslo nas je

BOVEC – Slovenija je v zadnjih dneh doživela serijo manjših potresov, ki so, čeprav relativno blagi, pritegnili pozornost zaradi pogostosti pojavov. Največji potres v tem obdobju se je zgodil 1. oktobra 2024 ob 16:29 z magnitudo 1,2 in je imel epicenter 4 kilometre vzhodno od Bovca. Čeprav je bil potres majhen in ga večina prebivalcev ni čutila, takšni dogodki opozarjajo na stalno dejavnost seizmičnih prelomnic v Sloveniji.

V preteklih dneh so se zabeležili tudi drugi manjši potresi. 29. septembra 2024 je prišlo do več potresov z magnitudami med 0,3 in 1,7. Najmočnejši izmed teh je bil potres pri Knežaku, ki je dosegel magnitudo 1,7 in je bil ocenjen z največjo intenziteto III na evropski potresni lestvici EMS-98. Ta potres je bil čuten tudi v okoliških območjih, kar potrjujejo odgovori 20 prebivalcev, ki so izpolnili vprašalnik seizmološkega zavoda ARSO.

Slovenija leži na potresno aktivnem območju, saj se nahaja na stičišču jadranske in evrazijske plošče, kar pogosto povzroča manjše tresljaje. Na srečo pa večina teh potresov ni tako močnih, da bi povzročili škodo. Po podatkih ARSO večina potresov v Sloveniji ne presega magnitude 3, kar pomeni, da so ponavadi komaj zaznavni ali pa ne povzročajo večjih preglavic.

Potresi v zadnjih dneh.

Potresna dejavnost v Sloveniji je sicer stalen pojav. Zlasti območja na zahodu države, kot sta Posočje in okolica Bovca, so bolj nagnjena k pogostejšim potresom, kar potrjujejo tudi zgodovinski podatki. Kljub temu so bili nedavni potresi razmeroma blagi in niso povzročili škode. Seizmologi na ARSO redno spremljajo dogajanje in zagotavljajo, da so prebivalci obveščeni o morebitnih nevarnostih.

Vseeno pa strokovnjaki priporočajo, da se prebivalci na potresno bolj aktivnih območjih seznanijo z osnovnimi preventivnimi ukrepi, kot so priprava varnega prostora v domu in ustrezno ukrepanje v primeru močnejših tresljajev. Čeprav so nedavni potresi minili brez resnih posledic, narava teh dogodkov opozarja na potrebo po stalni pripravljenosti.

Ali ste vi občutili kateri od teh potresov? Seizmološki zavod vas vabi, da izpolnite njihov vprašalnik in prispevate k boljšemu razumevanju potresnih pojavov v Sloveniji.

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO

POTRES – že tretjič v zadnjih dveh dneh!

SLOVENIJA – Ponovno nas je zatreslo, tokrat ob 8.55, in sicer 11 kilometrov vzhodno od Bizeljskega, z magnitudo 1,8.

V zadnjih dveh dneh je slovensko ozemlje zaznalo več potresnih sunkov z različnimi magnitudami. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so bili potresi zabeleženi na območju Ilirske Bistrice in Bizeljskega. Najmočnejši med njimi je dosegel magnitudo 2,2, zabeleženo 24. septembra z nadžariščem blizu Ilirske Bistrice. Dogodki so kljub nizkim magnitudam povzročili nekaj vznemirjenja, saj je bil potres z magnitudo 2,2 čutiti v širšem območju.

Ilirska Bistrica ponovno na potresnem zemljevidu

Na območju Ilirske Bistrice sta bila zabeležena dva potresa včeraj, 24. septembra 2024. Prvi je imel magnitudo 1,1 in se je zgodil ob 8.57, z nadžariščem le 2 km jugovzhodno od Ilirske Bistrice. Le nekaj minut kasneje, ob 9.04, je sledil močnejši potres z magnitudo 2,2, ki je bil z nadžariščem 3 km vzhodno od Ilirske Bistrice tudi bolj občuten. Po poročilu ARSO je bil ta dogodek označen z najvišjo intenziteto IV, kar pomeni, da ga je čutilo več prebivalcev. Kar 38 ljudi je izpolnilo vprašalnik o zaznanih potresnih sunkih.

Vir: ARSO.

Bizeljsko: Rahli sunki, a opazni

Potres z magnitudo 1,8 je bil zabeležen 25. septembra 2024 ob 8.55, z nadžariščem 11 km vzhodno od Bizeljskega. Kljub nizki magnitudi je bilo dogodek čutiti na bližnjem območju, čeprav ni povzročil nobene škode.

Kaj pričakovati?

Čeprav so potresi v tem delu Slovenije pogosti in ponavadi majhni, prebivalci vedno občutijo določeno mero zaskrbljenosti. Na srečo tokratni dogodki niso povzročili škode, vendar je smiselno ostati pripravljen. Območje okoli Ilirske Bistrice je znano po potresni aktivnosti, zato se priporoča, da prebivalci redno spremljajo potresna obvestila in upoštevajo nasvete strokovnjakov o ravnanju med in po potresu.

Potresi so naravni pojav, ki ga je v Sloveniji mogoče zaznati večkrat na leto, zlasti na bolj potresno aktivnih območjih, kot so Ilirska Bistrica in Bizeljsko. Čeprav so tokratni potresi imeli relativno nizke magnitude, je pomembno, da prebivalci ostanejo na tekočem z aktualnimi informacijami in so pripravljeni na morebitne večje potresne sunke.

Potresi, kot so ti, nas opominjajo na naravno aktivnost v Sloveniji in potrebo po pripravljenosti. Čeprav noben od teh dogodkov ni povzročil večjih posledic, je pomembno biti obveščen in slediti varnostnim priporočilom.

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO

Kar dva potresa stresla ta del Slovenije, v drugo celo prek 2. stopnje

Večina potresov v tem območju je zmerne moči.

ILIRSKA BISTRICA – Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 9.04 zabeležili šibek potresni sunek, magnitude 2,2. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 55 kilometrov južno od Ljubljane, v bližini Ilirske Bistrice.

Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici, potres pa so čutili prebivalci Ilirske Bistrice, Knežaka in okolice, so še sporočili iz Urada za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.

Potresi na Ilirsko-bistriškem

Potresna dejavnost v okolici Ilirske Bistrice, ki se nahaja v jugozahodnem delu Slovenije, ni tako pogosta kot na nekaterih drugih območjih, kot je na primer Posočje. Vendar pa se zaradi bližine Dinarskega gorstva in potresno aktivnih prelomnic, ki potekajo čez Balkan, na tem območju občasno čutijo potresi.

Pogostost potresov:

Potresi v okolici Ilirske Bistrice so običajno zmerni, večina pa jih ima magnitudo med 2 in 4 po Richterjevi lestvici. Takšne potrese ljudje običajno čutijo kot tresenje, ki redko povzroča večjo škodo. Manjši potresi so relativno pogosti, vendar jih mnogi prebivalci morda niti ne občutijo.

Moč potresov:

Večina potresov v tem območju je zmerne moči. Potresi z magnitudo nad 5 po Richterjevi lestvici so redkejši, a se občasno pojavijo. Največjo škodo povzročijo potresi z magnitudo nad 6, vendar so ti zelo redki na tem območju.

Najmočnejši potresi v zgodovini:

Najbolj znan in močan potres, ki je prizadel območje Ilirske Bistrice, je bil Ilirskobistriški potres leta 1875. Ta potres je imel magnitudo približno 6 in je povzročil precejšnjo škodo na območju, vključno z uničenjem nekaterih stavb.

Poleg tega so bili v zadnjih desetletjih manjši potresi, ki so povzročili zmerne poškodbe na infrastrukturi, vendar večjih in uničujočih potresov po letu 1875 ni bilo.

Seizmološko spremljanje:

Zaradi potresne dejavnosti na Balkanu in severnem delu Jadranskega morja se območje Ilirske Bistrice nenehno spremlja. Geološki inštitut Slovenije izvaja meritve in opozorila v realnem času, kar omogoča hitro obveščanje prebivalcev o morebitnih potresnih aktivnostih.

Če te zanima več podrobnosti o trenutni potresni dejavnosti ali najnovejših dogodkih, lahko preveriš na uradnih straneh, kot so Arso ali Seizmološki urad Slovenije.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Zemlja pod Ilirsko Bistrico se je stresla dvakrat v desetih minutah – prebivalci prestrašeni!

ILIRSKA BISTRICA – Danes zjutraj so prebivalci Ilirske Bistrice začutili kar dva potresa v kratkem časovnem obdobju. Na srečo sta bila oba potresa šibkejše jakosti in nista povzročila večje škode, a sta vseeno prestrašila lokalno prebivalstvo.

Dva potresa v manj kot desetih minutah

Prvi potres je bil zabeležen 24. septembra 2024 ob 8.57, z magnitudo 1,1, in njegov epicenter je bil 2 kilometra jugovzhodno od Ilirske Bistrice. Ta potres sicer ni bil močno občuten, saj je bila njegova jakost precej nizka, a mnogi prebivalci so ga kljub temu zaznali, predvsem zaradi tresenja tal in rahlega premikanja predmetov.

Drugi, nekoliko močnejši potres, je sledil le nekaj minut kasneje, ob 9.04, z magnitudo 2,2. Epicenter tega potresa je bil 3 kilometre vzhodno od Ilirske Bistrice. Potres je dosegel jakost IV po EMS lestvici, kar pomeni, da so ga ljudje v bližini epicentra občutili precej močno, a na srečo ni bilo večjih poročil o škodi ali poškodbah.

Po prvih informacijah ni bilo nobenih poročil o materialni škodi ali poškodovanih ljudeh, vendar pa so bili mnogi prebivalci zaskrbljeni zaradi nenadnih tresljajev. Lokalne oblasti so prebivalcem priporočile, naj ostanejo mirni in se držijo varnostnih ukrepov v primeru morebitnih prihodnjih potresov.

Seizmološki urad potrdil aktivnost

Seizmologi so potrdili, da sta bila oba potresa naravnega izvora in povezana z lokalno tektonsko aktivnostjo, ki v tem delu Slovenije ni redka. Takšne manjše potresne aktivnosti so dokaj pogoste v regiji in običajno ne povzročajo večjih težav, vendar je pomembno, da prebivalci ostanejo pozorni.

Konec tresenja?

Čeprav se je zemlja danes že umirila, so mnogi prebivalci še vedno v stanju pripravljenosti. Ali bo sledilo še več potresov, je težko napovedati, a seizmologi spremljajo situacijo in bodo v primeru večje nevarnosti takoj obvestili javnost.

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO, Freepik