Ljubljana, 26. junij 2025 – V Sloveniji se znova zaostruje spor med vlado in naftno družbo Petrol glede cen goriva in obdavčitve. Premier dr. Robert Golob se je danes ostro odzval na domnevne grožnje družbe Petrol z zapiranjem bencinskih črpalk, kar je sprožilo val razburjenja v javnosti. Ostre besede predsednika vlade: "Brezobziren pohlep po dobičku" Premier Golob je bil zelo direkten. Rekel je, da to, da Petrol grozi z zapiranjem črpalk, ni odgovorno do nas, ampak je to samo hud pohlep po dobičku. Jasno je povedal, da bo vlada vedno gledala najprej na to, da bo ljudem dobro – na njihovo dostojanstvo, varnost in to, da jim gre dobro. S tem je dal vedeti, da ne bodo popuščali nobenim pritiskom, če mislijo, da bi to škodovalo državljanom. Kaj kažejo Petrolovi ra�

Ko so se na Hrvaškem januarja vrstili pozivi k bojkotu trgovin zaradi rastočih cen, so mnogi pričakovali, da bodo trgovci občutili močan padec prometa. A podatki kažejo drugačno sliko – število izdanih računov se je v primerjavi z lanskim januarjem celo povečalo za 2,34 odstotka, skupna vrednost nakupov pa je poskočila za več kot 10 odstotkov. Kaj se je torej zgodilo? So potrošniki res množično bojkotirali trgovine, ali pa se je vse skupaj končalo le kot glasen, a kratkotrajen upor brez dolgoročnega učinka? Bojkot kot orodje protesta – uspeh ali zgolj optična iluzija? Na prvi pogled so bili bojkoti uspešni. V določenih dneh so bile nekatere trgovine vidno praznejše, številni trgovci pa so priznali, da so tiste dni res imeli manj strank. Najbolj opazen je bi

ZAGREB – Kajzerice po 0,20 evra namesto z zakonom določenih 0,13 evra? Konzum pravi, da gre za "tehnično napako", kupci pa niso prepričani. Zgodba, ki se sliši znano. In spet ista obljuba: "Napako bomo popravili." Kaj se je zgodilo? Portal Halo, inspektore je opozoril, da so bile kajzerice v Konzumu dražje od omejene cene, ki jo je določila hrvaška vlada. Na blagajni so bile označene s 0,20 evra namesto predpisanih 0,13 evra. Konzum je hitro reagiral. "Tehnična napaka na samopostrežnih blagajnah. Izdelek brez črtne kode. Napaka v sistemu. Delamo na odpravi." Tako nekako je zvenelo njihovo pojasnilo. Ampak ali je res šlo le za naključje? Kupci: "Ni prvič!" Družbena omrežja so eksplodirala. Kupci pravijo: To se dogaja ves

Slovenski vozniki so se danes zbudili v nov dan z višjimi cenami pogonskih goriv. Ob polnoči so se cene 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ponovno zvišale, kar bo vplivalo na proračune gospodinjstev in podjetij po vsej državi. Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo se je cena litra 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih zunaj avtocest povečala za 0,3 centa, s čimer zdaj znaša 1,538 evra. Dizelsko gorivo je doživelo še večjo podražitev; cena litra se je zvišala za 1,2 centa in zdaj znaša 1,598 evra. Kurilno olje, ki je ključnega pomena za številna gospodinjstva, se je podražilo za 1,4 centa na liter, kar pomeni, da nova cena znaša 1,198 evra. Veljavnost novih cen Te nove cene bodo veljale do vključno 10. marca, kar p

V zadnjih letih se vedno več govori o varnosti hrane, ki jo uživamo, vendar so nedavne ugotovitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno dvignile veliko prahu. Ob uvozu sadja v Slovenijo so pristojni odvzeli vzorce pomaranč in zamrznjenih jagod ter ugotovili presežene mejne vrednosti pesticidov. Rezultati analiz so pokazali, da bi se to sadje, če ne bi bilo ustavljeno, lahko znašlo na trgovskih policah in posledično tudi na krožnikih nič hudega slutečih potrošnikov. Nevarne snovi v sadju iz Egipta Tokrat sta bili sporni dve pošiljki, obe iz Egipta. Prva, pošiljka pomaranč, je vsebovala nevarno visoke vrednosti pesticida bifenazat, ki se uporablja kot akaricid za zatiranje škodljivih pršic. Čeprav se pogosto uporablja v kmetijstvu, je

V zadnjem desetletju je spletno bančništvo postalo hrbtenica sodobnega upravljanja financ – od preverjanja stanja na računu do nakazil in plačil računov, vse več ljudi uporablja digitalne kanale, da bi prihranili čas in se izognili obisku poslovalnic. A čeprav digitalizacija prinaša udobje, prinaša tudi resna varnostna tveganja. Zlorabe spletnih bančnih računov so v porastu, napadalci uporabljajo vse bolj prefinjene metode – od klasičnih phishing prevar do zlonamerne programske opreme, ki se neopazno namesti na naprave uporabnikov. In ko pride do vdora, se postavi ključno vprašanje: kdo nosi odgovornost? Banka ali uporabnik? Splošni pogoji – zaščita bank ali potrošnikov? V Sloveniji so banke v svojih splošnih pogojih natančno določile pravila igre. A so

Evropska unija je sprejela direktivo o pravici do popravila, ki obeta pravo revolucijo za potrošnike – izdelki ne bodo več potrošno blago, ki ga ob prvi okvari zavržemo, temveč nekaj, kar bo mogoče popraviti, vzdrževati in uporabljati dlje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre zgolj za še en birokratski ukrep, se za to direktivo skriva marsikaj: velik pritisk na proizvajalce, spremenjene pravice potrošnikov in nov pogled na trajnostno gospodarstvo. Se spomnite časov, ko ste lahko televizor popravili v lokalni delavnici, telefon pa vam je serviser odprl brez bojazni, da bi mu proizvajalec zagrozil s tožbo? Ta praksa se v zadnjih desetletjih skoraj povsem izgubila – do zdaj. Popravila postajajo pravica, ne privilegij Evropska unija s to direktivo zavezuje proizvajalc

Na Hrvaškem je danes v ospredju bojkot pekarn, ki ga organizira platforma ‘Halo, inspektore’. Ta poziva potrošnike, naj se vzdržijo nakupov pekovskih izdelkov, kot so kruh, burek, pecivo in krofi, v pekarnah in trgovinah. Pobuda je nastala na pobudo mladih, ki želijo opozoriti na resne nepravilnosti v delovanju teh obratov. Inšpekcijski nadzori razkrili zaskrbljujoče stanje Pred bojkotsko akcijo so bili objavljeni rezultati inšpekcijskih nadzorov, opravljenih med 20. januarjem in 7. februarjem v pekarnah in prodajalnah s pekovskimi izdelki. Inšpektorji so obiskali skupno 429 obratov in ugotovili kar 238 nepravilnosti. Zaradi teh kršitev je bilo 50 pekarnam oziroma prodajalnam odrejeno 30-dnevno zaprtje. V 23 primerih so lastniki nepravilnosti že odpravili in poravnali k

Če ste v zadnjih letih vsaj enkrat naročili oblačila, modne dodatke ali celo tehnološke pripomočke iz spletnih trgovin, kot sta Temu in Shein, je velika verjetnost, da boste v prihodnje za te nakupe plačali več – ali pa jih sploh ne boste več mogli opraviti pod enakimi pogoji. Evropska komisija je namreč napovedala obsežne ukrepe proti hitremu uvozu poceni izdelkov iz Kitajske, ki naj bi predstavljali nevarnost za potrošnike in nelojalno konkurenco za evropske trgovce. 12 milijonov paketov dnevno – a po kakšni ceni? Podatki, ki jih je objavila Evropska komisija, razkrivajo osupljivo sliko: v letu 2024 je bilo v EU uvoženih 4,6 milijarde poceni paketov (z vrednostjo pod 22 evrov), kar je kar dvakrat več kot leto prej. To pomeni, da je v povprečju vsak dan v Evropo p

Hrvaški trgovec Konzum je napovedal velikansko znižanje cen za 250 izdelkov, ki bo veljalo od 1. februarja 2025 do 1. junija 2025. Ta poteza ni naključna – prihaja kot odgovor na vztrajno rast cen, ki je v zadnjih mesecih postala prava nočna mora za hrvaške potrošnike. Kaj pa, če bi vam povedali, da bo ta poteza morda spremenila pravila igre na celotnem trgu? Vlada in trgovci: skupaj proti inflaciji Hrvaška vlada je že prej razširila seznam izdelkov, katerih cene omejuje, s 30 na 70 izdelkov. A Konzum je odločil, da ne bo čakal na ukrepe zgoraj – samoiniciativno so znižali cene dodatnih 250 izdelkov, ki niso vključeni v vladni seznam. Povprečni popust bo okoli 10 %, na nekaterih izdelkih pa celo več kot 30 %. Kaj to pomeni za vas? Če ste nav