Ali bodo čaji, šumeče tablete in balzamični kis kmalu dražji?

Nova leto običajno prinese novo poglavje – za nekatere optimizem in načrte, za druge pa kup preglavic in negotovosti. Tokrat je v Sloveniji v ospredju sprememba davčnih stopenj, ki bo stopila v veljavo že 1. januarja 2025. Čeprav naj bi spremembe sprva veljale zgolj za sladke pijače, so trgovci, proizvajalci in potrošniki zdaj soočeni z vprašanjem: Ali so v višjo obdavčitev vključeni tudi čaji, šumeče tablete, balzamični kis in celo proteinski napitki?

Preširoka definicija ali manjkajoča pojasnila?

Ko je vlada predstavila predlog za višjo obdavčitev sladkih pijač, je marsikdo prikimal – manj sladkorja pomeni bolj zdravo življenje. Vendar pa so se ob objavi pravilnika pojavili dvomi. Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) opozarja, da je definicija “pripravkov za pripravo pijač” preširoka. “Kako razlagati pojem? Kaj vse se šteje pod pripravke? Ali to vključuje čaje, ki ne vsebujejo sladkorjev, ali instant napitke, kot je vroča čokolada v prahu?” se sprašujejo trgovci.

Dodaten zaplet povzroča vprašanje, ali bodo podražitve veljale tudi za specifične izdelke, kot so šumeče tablete (ki pogosto služijo kot prehranski dodatki), balzamični kis, znan po svoji uporabi v kulinariki, ter proteinski napitki, ki so priljubljeni med športniki in rekreativci. Ali je vse, kar vsebuje kanček sladkorja, avtomatično predmet višjega davka?

Časovna stiska in izzivi za trgovce

Če so vprašanja trgovcev upravičena, je še bolj pereča časovna stiska. Implementacija novih pravil v času praznikov, ko večina trgovin in podjetij deluje z zmanjšano kadrovsko zasedbo, je skoraj misija nemogoče. “Podjetja, zlasti mala in srednja, bodo imela ogromno težav. Informacijski sistemi niso pripravljeni na takšne spremembe čez noč. Poleg tega zakonodaja prepoveduje delo na prvi in drugi januar – kdaj naj torej prilagodimo cene in sisteme?” opozarjajo iz TZS.

Še bolj kompleksna je situacija pri prodajnih avtomatih. Veliko podjetij namreč uporablja sisteme, kjer so artikli že vnaprej razvrščeni pod določene davčne stopnje. Kako v kratkem času prilagoditi te avtomate, da bodo upoštevali novo davčno politiko?

Udar na potrošnike: res samo nekaj centov?

Na prvi pogled se zdi, da dvig DDV z 9,5 % na 22 % ne prinaša drastičnih posledic – morda nekaj centov več na izdelek. Vendar pa se lahko na dolgi rok te spremembe močno poznajo v družinskih proračunih, še posebej pri izdelkih, ki jih potrošniki pogosto kupujejo, kot so čaji ali napitki. “Če se bodo podražili tudi osnovni izdelki, kot je čokoladno mleko ali ledena kava, se bodo gospodinjstva še težje spopadala z naraščajočimi življenjskimi stroški,” opozarja ekonomistka Maja Petrović.

Poleg tega obstaja nevarnost, da bodo potrošniki začeli kupovati tovrstne izdelke v tujini – bodisi v Avstriji ali na Hrvaškem, kjer so cene pogosto nižje. Takšen scenarij ne bi le oslabil slovenskih trgovcev, ampak bi povzročil izgubo prihodkov iz DDV.

Zdravstveni razlogi ali davčni manever?

Vlada poudarja, da je glavni namen višje obdavčitve zmanjšanje porabe sladkih pijač, ki so eden glavnih krivcev za debelost in druge zdravstvene težave. Toda – ali so res vsi izdelki, ki bi lahko padli pod to novo davčno politiko, enako problematični? Balzamični kis, ki ga pogosto uporabljamo za zdrave solate, ali čaji brez sladkorja očitno ne sodijo v isto kategorijo kot gazirane sladke pijače.

Kaj lahko pričakujemo?

Trgovinska zbornica je pozvala vlado, naj čim prej pojasni dvoumne določbe in zagotovi jasna navodila. Medtem se trgovci pripravljajo na najhujše – ročne prilagoditve cen in morebitne spore s potrošniki, ki bodo pričakovali nižje cene izdelkov, ki jih sami ne dojemajo kot sladke pijače.

V zaključku ostaja ključno vprašanje: Ali bo nova politika res pripomogla k izboljšanju zdravja Slovencev ali pa bo predvsem povzročila zmedo, višje stroške in nezadovoljstvo tako pri trgovcih kot pri potrošnikih? Le čas bo pokazal, ali so te spremembe dobro premišljene – ali pa nas čaka še več dodatnih popravkov in razprav.

Napisal: E. K.

Vir: TZS, Freepik

Bo plačilo s kartico kmalu obvezno na vseh prodajnih mestih?

V prizadevanjih za pospešitev digitalizacije plačilnega sistema je Ministrstvo za finance Republike Slovenije pripravilo osnutek zakona o elektronskih plačilnih sredstvih. Ta predlog predvideva, da bi morali vsi ponudniki blaga in storitev, tako na fizičnih kot spletnih prodajnih mestih, potrošnikom omogočiti plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom, kot je na primer plačilna kartica.

Cilji predlaganega zakona

Glavni namen zakona je spodbuditi uporabo elektronskih plačilnih sredstev med potrošniki in ponudniki ter s tem pospešiti digitalno preobrazbo slovenskega gospodarstva. Na ministrstvu verjamejo, da bo to povečalo konkurenčnost na trgu plačilnih storitev, spodbudilo inovacije ter izboljšalo uporabniško izkušnjo pri plačevanju.

Izjeme in posebnosti

Predlog zakona predvideva tudi nekatere izjeme. Ponudnikom blaga in storitev, katerih čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 evrov, ne bo treba zagotavljati možnosti elektronskega plačila. Prav tako obveznost ne bo veljala na območjih, kjer vzpostavitev elektronske povezave ni mogoča ali je zaradi varnostnih razlogov onemogočena.

Trenutno stanje v Sloveniji

Kljub razširjenosti elektronskih plačilnih sredstev v Evropi, gotovina v Sloveniji še vedno prevladuje kot glavno plačilno sredstvo. Analiza trga plačil iz leta 2022 je pokazala, da slovenski potrošniki najpogosteje uporabljajo gotovino, medtem ko so mobilna in takojšnja plačila manj razširjena. S predlaganim zakonom želi ministrstvo spremeniti to prakso in spodbuditi širšo uporabo elektronskih plačil.

Pričakovani učinki

Uvedba obveznosti sprejemanja elektronskih plačil naj bi prinesla večjo izbiro plačilnih metod za potrošnike ter povečala zaupanje v varnost in učinkovitost elektronskih transakcij. Poleg tega naj bi zakon spodbudil razvoj novih plačilnih rešitev in povečal konkurenčnost med ponudniki plačilnih storitev.

Javna obravnava in nadaljnji koraki

Osnutek zakona je trenutno v enomesečni javni obravnavi, kjer lahko zainteresirana javnost poda svoje pripombe in predloge. Po zaključku obravnave bo ministrstvo preučilo prejete komentarje ter pripravilo končni predlog zakona za obravnavo v Državnem zboru.

Predlagani zakon o elektronskih plačilnih sredstvih predstavlja pomemben korak k digitalni preobrazbi slovenskega plačilnega sistema. Z njegovo uveljavitvijo bi se povečala dostopnost in uporaba elektronskih plačil, kar bi koristilo tako potrošnikom kot ponudnikom blaga in storitev. Kljub temu je pomembno, da se pri implementaciji upoštevajo specifične potrebe manjših podjetij in območij z omejenim dostopom do elektronskih povezav, da se zagotovi pravična in učinkovita uporaba zakona.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik