Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je nedavno sprejel odločitev o 4,5-odstotni uskladitvi pokojnin, ki bo začela veljati s februarskimi izplačili. Ta odločitev temelji na podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), ki kažejo na 6,2-odstotno rast povprečne mesečne bruto plače v letu 2024 v primerjavi z letom 2023. Vendar se v javnosti pojavljajo pomisleki, da bi morala biti uskladitev višja, celo 5,5 odstotka, zaradi domnevno drugačnih izračunov rasti plač.

Metodologija izračuna uskladitve pokojnin

Uskladitev pokojnin v Sloveniji se izvaja na podlagi kombinacije dveh dejavnikov: 60 odstotkov rasti povprečne mesečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. SURS je objavil, da je povprečna mesečna bruto plača za leto 2024 znašala 2.394,92 evra, kar predstavlja 6,2-odstotno povečanje glede na leto 2023. Poleg tega je bila povprečna rast cen življenjskih potrebščin v istem obdobju 2 odstotka. Na podlagi teh podatkov je ZPIZ določil 4,5-odstotno uskladitev pokojnin.

Sporna sprememba metodologije izračuna plač

Kljub uradnim podatkom SURS-a so nekateri opazili neskladja pri izračunu rasti povprečne plače. Če primerjamo povprečno bruto plačo za leto 2024 (2.394,92 evra) s tisto za leto 2023 (2.220,95 evra), dobimo 7,8-odstotno povečanje, ne pa 6,2-odstotnega, kot ga navaja SURS. To neskladje je posledica spremembe metodologije zbiranja podatkov. Do aprila 2024 je SURS zbiral podatke prek vprašalnikov, ki jih je izpolnjevalo približno 60.000 podjetij. Od aprila 2024 naprej pa podatke pridobivajo iz obrazcev za obračun prispevkov (REK-O), ki jih delodajalci predložijo Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Ta prehod na nov vir podatkov je povzročil razliko v izračunu povprečne plače.

Pojasnilo SURS-a

SURS je pojasnil, da so za zagotovitev primerljivosti podatkov izračunali povprečne mesečne plače za leto 2023 tudi po novi metodologiji. Tako so primerjali podatke za leti 2023 in 2024, izračunane iz istega vira (REK-O). Po teh izračunih je bila rast povprečne plače 6,2 odstotka. Podatki za leto 2023, izračunani po stari metodologiji, so ostali nespremenjeni, saj so bili uporabljeni za različne namene, vključno z izračunom prispevkov. SURS poudarja, da primerjava podatkov iz dveh različnih virov ni ustrezna, zato so za izračun rasti povprečne plače uporabili podatke iz novega vira za obe leti.

Posledice za upokojence

Nekateri predstavniki upokojencev menijo, da bi morala biti uskladitev pokojnin višja, saj bi upoštevanje 7,8-odstotne rasti povprečne plače namesto 6,2-odstotne pomenilo 5,5-odstotno uskladitev pokojnin. Za upokojenca s pokojnino 800 evrov bi to pomenilo dodatnih 8 evrov mesečno, kar na letni ravni znese 96 evrov. Vendar je ZPIZ pri izračunu upošteval uradne podatke SURS-a, ki temeljijo na novi metodologiji. To odpira razpravo o tem, ali je sprememba metodologije ustrezno upoštevana pri določanju uskladitve pokojnin in ali so upokojenci zaradi tega morebiti prikrajšani.

Pripravil: E. K. Vir: SURS, Freepik

Samozaposleni v Sloveniji se soočajo z občutnim povečanjem prispevkov v letu 2025. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov.

Povišanje prispevkov zaradi rasti povprečne plače

Prispevki za samozaposlene se izračunavajo na podlagi 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. Za leto 2024 je povprečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 1.436,95 evra. Ob upoštevanju skupne prispevne stopnje 38,2 % to pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene v letu 2025 znašali približno 548,90 evra. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti.

Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka

Poleg tega se s 1. marcem 2025 obvezni zdravstveni prispevek povečuje z dosedanjih 35 evrov na predvidenih 37,31 evra mesečno. Ta prispevek se usklajuje enkrat letno glede na rast povprečne bruto plače v preteklem letu.

Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem 2025 bo uveden nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo za samozaposlene znašal 2 % od zavarovalne osnove. Ob trenutni osnovi to pomeni dodatnih približno 28,74 evra mesečno. Ta prispevek bo namenjen financiranju storitev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Skupni vpliv na mesečne obveznosti samozaposlenih

Združeno bodo ti dejavniki povzročili, da bodo mesečne obveznosti samozaposlenih za socialne prispevke v letu 2025 naslednje:

• Do 30. junija 2025: približno 548,90 evra (vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom).
• Od 1. julija 2025 dalje: približno 577,64 evra (dodatek prispevka za dolgotrajno oskrbo).

To pomeni skupno povečanje mesečnih obveznosti za približno 28,74 evra po uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Pavšalni prispevki za popoldanske samostojne podjetnike

Tudi pavšalni prispevki za t.i. popoldanske samostojne podjetnike se bodo v letu 2025 povečali. V januarju 2025 so se povišali prispevki za zdravstveno zavarovanje, v marcu 2025 pa se bodo povišali še prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V prvih treh mesecih leta 2025 bodo tako ti prispevki znašali 96,89 evra mesečno.

Samozaposleni v Sloveniji bodo v letu 2025 soočeni z občutnim povečanjem svojih mesečnih obveznosti za socialne prispevke. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače, uskladitve obveznega zdravstvenega prispevka in uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Pomembno je, da samozaposleni te spremembe upoštevajo pri načrtovanju svojih finančnih obveznosti v prihodnjem letu.

Pripravil: E. K. Vir: SPOT, Freepik

Povprečna plača je eden najpomembnejših ekonomskih kazalnikov, ki meri raven dohodkov prebivalcev v določenem gospodarstvu. Vpliva na socialno blaginjo, potrošniško vedenje in gospodarski razvoj države. Ta članek bo podrobno razložil, kaj je povprečna plača, kako se izračuna, kakšni dejavniki jo oblikujejo, ter predstavil najnovejše trende in razlike v Sloveniji in širše.

Kaj je povprečna plača?

Povprečna plača je preprosta aritmetična sredina vseh izplačanih plač v določenem obdobju. Izračuna se tako, da se seštejejo vse bruto plače zaposlenih v določenem sektorju ali regiji, nato pa se ta znesek deli s številom zaposlenih. Pomembno je poudariti, da je povprečna plača pogosto izražena kot bruto znesek, kar pomeni, da vključuje davke in prispevke, ki jih odtegne delodajalec, ter dodatke in bonuse.

V praksi ločimo bruto in neto povprečno plačo:

• Bruto povprečna plača: To je znesek pred odbitjem vseh obveznih dajatev.
• Neto povprečna plača: To je znesek, ki ga zaposleni dejansko prejmejo na svoje bančne račune po odtegnitvi davkov in prispevkov.

Kako se izračuna povprečna plača?

Izračun povprečne plače vključuje naslednje korake:

1. Zajem podatkov o plačah: Vključene so vse oblike dohodka zaposlenih, vključno z osnovno plačo, nadomestili za nadure, dodatki za delo ob praznikih ali ponoči ter bonusi.
2. Seštevanje vseh plač: Skupni znesek vseh izplačanih plač v določenem obdobju.
3. Deljenje s številom zaposlenih: Skupni znesek se deli s številom zaposlenih, da se dobi povprečje.

Povprečna plača ne upošteva neenakomernosti razporeditve plač, zato lahko kaže višjo vrednost, kot jo v resnici občuti večina prebivalstva, še posebej v državah z velikimi dohodkovnimi razlikami.

Dejavniki, ki vplivajo na povprečno plačo

Povprečna plača je odvisna od številnih dejavnikov, ki vključujejo gospodarske, družbene in politične vplive:

1. Gospodarska rast: Ko gospodarstvo raste, podjetja ustvarjajo več prihodkov, kar omogoča dvig plač.
2. Inflacija: Če se življenjski stroški povečujejo, morajo delodajalci dvigniti plače, da ohranijo kupno moč zaposlenih.
3. Stopnja brezposelnosti: Nižja brezposelnost povečuje pogajalsko moč delavcev, kar lahko vodi k višjim povprečnim plačam.
4. Izobrazba in veščine: Bolj kvalificirana delovna sila običajno prejema višje plače, kar dviguje povprečje.
5. Tržne razmere: Povpraševanje in ponudba za določene poklice ali panoge močno vplivata na povprečno plačo.
6. Vladni ukrepi: Določitev minimalne plače, davčne olajšave in drugi ukrepi lahko neposredno vplivajo na višino povprečne plače.

Povprečna plača v Sloveniji

V Sloveniji je povprečna plača ključni pokazatelj gospodarske uspešnosti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna bruto plača v letu 2023 znašala približno 2.220 EUR, medtem ko je povprečna neto plača znašala okoli 1.450 EUR. Te številke kažejo na stabilno rast plač, ki je skladna z gospodarskimi trendi.

Razlike med sektorji

• Javni sektor: Povprečna plača v javnem sektorju je pogosto višja, saj vključuje stabilne prihodke in dodatke, kot so regres, božičnica in različna nadomestila.
• Zasebni sektor: Povprečne plače v zasebnem sektorju so nekoliko nižje, vendar se v določenih panogah, kot so informacijske tehnologije ali farmacija, plače hitro približujejo ravni javnega sektorja.

Regionalne razlike

Povprečna plača v Sloveniji se razlikuje med statističnimi regijami. Osrednjeslovenska regija, kjer je koncentriran največji delež gospodarskih dejavnosti, beleži najvišje povprečne plače. Po drugi strani pa so plače nižje v manj razvitih regijah, kot so Pomurje, Posavje in Zasavje.

Mednarodna primerjava

Čeprav Slovenija beleži stabilno rast povprečne plače, zaostaja za povprečjem Evropske unije. Zahodnoevropske države, kot so Nemčija, Francija in Nizozemska, imajo bistveno višje povprečne bruto plače. Po drugi strani Slovenija vodi pred večino držav Balkana in vzhodne Evrope.

Trendi in pričakovanja

V zadnjih letih so opazni naslednji trendi, ki vplivajo na povprečno plačo:

1. Digitalizacija in avtomatizacija: Tehnološke spremembe ustvarjajo visoko plačane delovne profile, kar dviguje povprečno plačo v določenih panogah.
2. Rast minimalne plače: Vlada redno prilagaja minimalno plačo, kar posredno vpliva na povprečno plačo.
3. Spremembe v davčni zakonodaji: Olajšave in davčne reforme vplivajo na neto izplačila zaposlenim.

Pogoste zmote o povprečni plači

Pogosto se pojavljajo napačne interpretacije v zvezi s povprečno plačo:

• Povprečna plača ne pomeni, da jo prejema večina zaposlenih. Gre za matematični povprečni izračun, zato lahko v resnici večina ljudi prejema plačo pod povprečjem.
• Povprečna plača ni enaka mediani plači. Mediana plača je tista, pri kateri je polovica zaposlenih plačana manj, polovica pa več.

Kako povprečna plača vpliva na prebivalstvo?

Povprečna plača vpliva na več vidikov življenja prebivalstva:

• Kupna moč: Višja povprečna plača pomeni večjo potrošnjo in boljšo kakovost življenja.
• Davčna politika: Povprečna plača je osnova za določanje dohodninskih stopenj.
• Socialna varnost: Višje plače zagotavljajo višje prispevke v pokojninske in zdravstvene sklade.

Kako povečati povprečno plačo?

Povečanje povprečne plače zahteva sodelovanje različnih deležnikov:

1. Izboljšanje izobrazbe: Kvalificirana delovna sila lahko zahteva višje plače.
2. Spodbujanje inovacij: Inovativna podjetja ustvarjajo visokotehnološke delovne profile z višjimi plačami.
3. Privabljanje tujih investicij: Multinacionalke pogosto ponujajo višje plače, kar dviguje povprečje.

Kako povprečna plača vpliva na socialno mobilnost?

Socialna mobilnost se nanaša na sposobnost posameznikov, da izboljšajo svoj družbeni in ekonomski položaj. Povprečna plača ima tukaj ključno vlogo, saj:

• Omogoča dostop do izobrazbe in usposabljanja: Višje povprečne plače omogočajo staršem, da vlagajo v izobrazbo svojih otrok, kar povečuje njihove možnosti za boljše zaposlitev.
• Zmanjšuje revščino: Kadar povprečna plača raste hitreje kot življenjski stroški, se povečuje kupna moč, kar zmanjšuje tveganje revščine za večji del prebivalstva.
• Podpira družbeno stabilnost: Višje plače lahko zmanjšajo ekonomske razlike in socialne napetosti, kar prispeva k večji stabilnosti v družbi.

Razlike med povprečno in mediano plačo – zakaj je pomembno?

Medtem ko je povprečna plača pogosto uporabljena kot kazalnik gospodarskega stanja, je mediana plača boljši pokazatelj dejanske razporeditve dohodkov. Mediana plača pomeni znesek, pri katerem polovica prebivalstva prejema nižjo, polovica pa višjo plačo. Zakaj je to pomembno?

• Povprečna plača je občutljiva na skrajne vrednosti: Če majhno število zaposlenih prejema izjemno visoke plače, to umetno dviguje povprečno vrednost.
• Mediana plača bolje odraža realnost: V Sloveniji je mediana plača običajno nekoliko nižja od povprečne, kar kaže na neenakomerno razporeditev plač.

Kako povprečna plača vpliva na gospodarsko rast?

Povprečna plača ima ključno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, saj neposredno vpliva na potrošnjo, investicije in splošno gospodarsko aktivnost:

1. Spodbujanje potrošnje: Višje plače pomenijo večjo kupno moč, kar spodbuja porabo gospodinjstev, ki je glavni gonilnik gospodarske rasti.
2. Spodbujanje podjetij k inovacijam: Podjetja, ki morajo zagotavljati višje plače, so pogosto motivirana za večjo produktivnost in uvajanje tehnoloških izboljšav.
3. Privabljanje tujih investitorjev: Države z višjo povprečno plačo pogosto privabljajo visoko kvalificirane delavce in s tem tuje investicije, ki še dodatno dvigujejo gospodarsko rast.

Kakšna je vloga povprečne plače pri davčni politiki?

Davčna politika temelji na razumevanju povprečne plače, saj ta služi kot osnova za določanje:

• Dohodninskih razredov: Višina povprečne plače vpliva na določanje pragov za različne stopnje obdavčitve.
• Socialnih transferjev: Povprečna plača je ključni parameter za izračun dohodkovnega praga, pod katerim so posamezniki upravičeni do socialne pomoči.
• Financiranja javnih storitev: Višje povprečne plače pomenijo večje prihodke od davkov, kar omogoča boljše financiranje zdravstva, šolstva in drugih javnih storitev.

Kako podjetja določajo plače glede na povprečno plačo?

Podjetja pogosto uporabljajo povprečno plačo kot referenčno točko pri oblikovanju svojih plačnih politik. Upoštevajo:

• Konkurenco na trgu dela: Podjetja, ki želijo pritegniti in obdržati najboljše kadre, pogosto ponujajo plače, ki so nad povprečjem.
• Geografske razlike: Podjetja v regijah z nižjo povprečno plačo pogosto izkoriščajo nižje življenjske stroške, da zmanjšajo svoje stroške dela.
• Panoge in zahteve po veščinah: Panoge z visoko dodano vrednostjo, kot so IT, farmacija ali inženiring, običajno ponujajo plače, ki so precej nad povprečno ravnjo.

Povprečna plača in minimalna plača: Kakšen je njun odnos?

Minimalna plača je spodnja meja, ki jo mora delodajalec izplačati zaposlenemu. Ta vpliva na povprečno plačo, saj:

• Dviguje spodnjo mejo dohodkov: Ko se minimalna plača poveča, to neposredno vpliva na dvig povprečne plače.
• Zmanjšuje plačne razlike: Višja minimalna plača zmanjšuje razlike med nizko in visoko plačanimi delavci, kar lahko vodi v bolj enakomerno razporeditev dohodkov.
• Spodbuja zviševanje plač v drugih razredih: Višja minimalna plača pogosto povzroči t.i. “učinek prelivanja”, kjer se tudi ostale plače prilagodijo navzgor.

Kakšne so posledice visoke ali nizke povprečne plače?

Povprečna plača ima daljnosežne posledice za gospodarstvo in družbo:

1. Visoka povprečna plača:
   • Povečuje kupno moč prebivalcev.
   • Privablja visoko kvalificirane delavce iz tujine.
   • Omogoča večje davčne prihodke za financiranje javnih storitev.
2. Nizka povprečna plača:
   • Omejuje potrošnjo in zavira gospodarsko rast.
   • Povečuje odliv možganov, saj se delovna sila seli v države z višjimi plačami.
   • Povečuje odvisnost od socialnih transferjev.

Ali povprečna plača res odraža dejansko stanje?

Povprečna plača je koristen kazalnik, vendar ima omejitve:

• Ne upošteva neenakosti: Povprečje ne prikazuje razkoraka med najnižje in najvišje plačanimi.
• Geografske razlike: Povprečna plača ne odraža življenjskih stroškov, ki se razlikujejo med regijami.
• Plačni razredi: Kazalnik ne kaže, koliko ljudi dejansko prejema plačo blizu povprečja.

Alternativni kazalniki za razumevanje dohodkov

Za bolj celovit vpogled v dohodke prebivalstva se uporabljajo še drugi kazalniki:

• Mediana plača: Boljša predstava o razporeditvi plač.
• Gini koeficient: Meri stopnjo neenakosti dohodkov.
• Realna povprečna plača: Upošteva inflacijo in dejansko kupno moč.

Vloga povprečne plače v prihodnosti

V prihodnosti bo povprečna plača igrala še večjo vlogo pri oblikovanju politik in strategij za:

• Boj proti neenakosti: Uvedba politik, ki spodbujajo enakomernejšo razporeditev dohodkov.
• Privabljanje investitorjev: Razvoj panog z visoko dodano vrednostjo, ki ponujajo višje plače.
• Trajnostno rast gospodarstva: Povečanje produktivnosti in uvajanje inovacij za dolgoročno izboljšanje povprečne plače.

Povprečna plača je torej veliko več kot zgolj statistični kazalnik. Njena interpretacija in vpliv segata od posameznikovega vsakdana do makroekonomskih strategij države. Razumevanje teh vidikov omogoča boljše načrtovanje tako za podjetja kot za politiko in posameznike.

Napisal: E. K.

Vir: www, SURS, Freepik

povprecna-placa-stanje

povprecna-placa-gospodarska-rast

povprecna-placa

povprecna-placa-izracun

povprecna-placa-prikazna