Pozor, starši! Slovenijo preplavila ta bolezen, situacija je resna. Tako se prenaša

SLOVENIJA – Porast primerov atipične pljučnice v zadnjih mesecih skrbi starše in zdravnike. Zlasti otroci in mladostniki so ranljiva skupina, kjer je bolezen hitro našla plodna tla. Strokovnjaki opozarjajo na prepoznaven, a pogosto prikrit potek bolezni, ki lahko brez pravočasnega zdravljenja povzroči zaplete.

Kaj je atipična pljučnica in kako jo prepoznati?

Atipična pljučnica je pogosto imenovana “pljučnica brez pravega kašlja”, saj njen potek običajno ni tako dramatičen kot pri klasični pljučnici. Povzročitelji so mikroorganizmi, kot so Mycoplasma pneumoniae, Chlamydia pneumoniae in virusi, ki v ospredje postavijo bolj splošne simptome, kot so:

  • Dolgotrajen, suh kašelj, ki se ne izboljša z običajnimi ukrepi,
  • Blaga vročina in slabo počutje,
  • Glavoboli in bolečine v mišicah,
  • Bolečine v prsih ter pomanjkanje sape.

Pri otrocih so pogosto prisotne tudi hitro dihanje, utrujenost in razdražljivost. Starši pogosto spregledajo simptome, saj se ti sprva zdijo kot prehlad ali viroza. Poročajo iz UKC Ljubljana.

Zakaj porast prav zdaj?

Med letoma 2020 in 2023 so strogi ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19, kot so nošenje mask in omejevanje stikov, preprečevali kroženje številnih virusov in bakterij. Otroci so v tem času izgubili naravno odpornost na številne pogoste okužbe. Z odpravo teh ukrepov se zdaj vračajo okužbe, ki so bile prej v ozadju. To potrjujejo tudi zdravniki iz ljubljanske pediatrične klinike, kjer so v zadnjih mesecih opazili kar trikratno povečanje primerov atipične pljučnice pri otrocih. Poroča N1 Slovenija.

Kako se bolezen širi in kdo je najbolj ranljiv?

Atipična pljučnica je nalezljiva in se širi s kapljičnim prenosom – bodisi z dihanjem istega zraka kot okužena oseba ali z dotikom kontaminiranih površin. Pogosto izbruhi prizadenejo šole, vrtce in druge skupnosti, kjer so stiki med otroki pogosti in tesni. Čeprav večina primerov poteka blago, so ranljive skupine otroci do petega leta starosti, starejši ljudje in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.

Ali se je mogoče zaščititi?

Preventiva je ključna. Starši morajo biti pozorni na simptome in pravočasno ukrepati. Higiena rok, izogibanje tesnim stikom z bolnimi osebami in okrepitev imunskega sistema z zdravo prehrano ter gibanjem so osnovni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni. Poleg tega zdravniki priporočajo, da ob prvih znakih dolgotrajnega kašlja poiščete zdravniško pomoč.

Kaj pravijo številke?

Na ravni EU so primeri atipične pljučnice v zadnjem letu narasli za 30 %, kar so potrdile raziskave Evropskega centra za preprečevanje bolezni (ECDC). Slovenija ni izjema, saj je bil v 2024 zabeležen eden najvišjih porastov med otroki, kar dodatno obremenjuje zdravstveni sistem. Poročajo strokovnjaki v ECDC poročilu za 2024.

Kako resna je situacija v Sloveniji?

Čeprav je večina primerov obvladljivih z antibiotiki in počitkom, je bolezen resno opozorilo za zdravstveni sistem, ki že sedaj deluje na robu zmogljivosti. Pediatri opozarjajo, da je potrebno povečati ozaveščenost med starši in okrepiti dostop do diagnostičnih testov za hitro prepoznavanje bolezni. Poročajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Porast atipične pljučnice v Sloveniji je pokazatelj ranljivosti po obdobju pandemije. Pravočasno prepoznavanje simptomov in dosledno zdravljenje lahko preprečita resnejše zaplete. Starši morajo biti pozorni na dolgotrajne simptome in se ob pojavu posvetovati z zdravnikom. Bolezen ni izjemno nevarna, a zahteva večjo pozornost vseh – od staršev do zdravstvenih delavcev.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik