Ali lahko vložim tožbo, če me šef pokliče po delovnem času? “Sprašujem za prijateljico”

LJUBLJANA – Ali novi zakon o ‘odklopu’ res ščiti vse delavce enako?

Novi zakon, ki ureja pravico do “odklopa”, bo v Sloveniji začel veljati čez mesec dni in že dviguje veliko prahu. Zakon omogoča zaposlenim, da po delovnem času niso več dolžni biti dosegljivi za delovne obveznosti. Vendar pa ni enotno sprejet, saj mnogi opozarjajo na njegove pomanjkljivosti in izključitve. Poglejmo, kaj točno prinaša ta zakon in kako bo vplival na slovensko delovno okolje.

Kaj pomeni pravica do “odklopa”?

Pravica do “odklopa” omogoča zaposlenim, da se izognejo službenim obveznostim zunaj rednega delovnega časa. To vključuje ignoriranje službenih klicev, elektronskih sporočil in drugih komunikacijskih kanalov po zaključku delovnega dne. Cilj zakona je zaščititi delavce pred prekomernimi obremenitvami, izboljšati njihovo kakovost življenja ter zmanjšati stres, ki ga prinaša stalna dosegljivost.

Toda zakon vključuje določene omejitve. Ne velja za vse zaposlene – nekateri poklici so izključeni, predvsem tisti, ki so ključnega pomena za delovanje družbe, kot so zdravstvo, policija, vojska ter drugi nujni poklici. Poleg tega je zakon zelo omejen tudi za vodilne kadre in direktorje, kar povzroča val ogorčenja med strokovnjaki.

Omejitve in očitki o diskriminaciji

Ena izmed največjih kritik zakona je, da ne zajema vseh zaposlenih enako. Vodje, direktorji in zaposleni v nujnih službah morajo biti dosegljivi tudi zunaj delovnega časa, saj narava njihovega dela zahteva stalno pripravljenost. To pomeni, da bodo določeni delavci še naprej izpostavljeni stresu in preobremenitvam, medtem ko bodo drugi uživali prednosti, ki jih prinaša zakon.

Kritiki zakona menijo, da to ustvarja nepravičnost med delavci in da zakon spodkopava načelo enakosti na delovnem mestu. “Če pravica do odklopa ne velja tudi za šefe, direktorje, funkcionarje, policiste, vojake, zdravstveno osebje, vzdrževalce in podobne, je ta zakon diskriminatoren, nepravičen in v vseh ozirih neprimeren,” je dejal nek analitik v pogovoru za Finance.si. Po njegovem mnenju zakon favorizira določene poklice, medtem ko drugim odvzema osnovno pravico do odmora in sprostitve.

Vpliv na delovno kulturo in podjetništvo

Zakon o pravici do “odklopa” bo nedvomno vplival na slovensko delovno kulturo. V podjetništvu je pogosto pričakovano, da so zaposleni dosegljivi tudi zunaj običajnega delovnega časa, še posebej v manjših podjetjih, kjer fleksibilnost pomeni konkurenčno prednost. Nekateri podjetniki zato opozarjajo, da bo zakon prinesel negativne posledice za mala podjetja, kjer je potrebna visoka prilagodljivost.

“Zakon prinaša tveganje, da bo zmanjšal delavnost in podjetništvo pri belem dnevu,” so opozorili v združenju slovenskih podjetnikov. Njihovo stališče temelji na prepričanju, da bo omejitev dosegljivosti negativno vplivala na konkurenčnost slovenskih podjetij v mednarodnem okolju, kjer ni nujno, da imajo vsi države podobne zakone o delu.

Mednarodno delo in težave s samoprijavo

Dodatno vprašanje se pojavlja pri delavcih, ki sodelujejo z mednarodnimi partnerji, npr. strankami v Združenih državah Amerike. Kaj se zgodi, če morajo delati po 20. uri zaradi časovne razlike? Ali bodo morali sami prijaviti prekršek, če bodo delali zunaj določenega delovnega časa? Ta vprašanja odpirajo številne dileme in zmede glede zakonodaje.

Kot je poročal portal Finance.si, mnogi zaposleni izražajo strah pred možnimi kaznimi, ker zakon ne ponuja jasnih smernic o tem, kako obravnavati posebne okoliščine, kot je sodelovanje s tujimi strankami. Pomanjkanje jasnih pravil povzroča skrbi, da bi lahko zakon postal vir birokratskih težav namesto zaščite za delavce.

Učinkovitost zakona in njegov pomen za prihodnost

Zakon o pravici do “odklopa” je pomemben korak v smeri izboljšanja delovnih pogojev v Sloveniji. Čeprav se zdi, da ne pokriva vseh izzivov in da bodo določeni zaposleni še naprej soočeni z delovnimi obremenitvami tudi zunaj rednega časa, pa pomeni pozitiven premik za mnoge delavce, ki si želijo več prostega časa in manj stresa.

Pravo ravnovesje med potrebami delodajalcev in pravicami delavcev bo težko doseči. Potrebne bodo prilagoditve in morebitni popravki zakona, da bi bil pravičnejši za vse. S tem se odpira prostor za razpravo o tem, kako bi lahko slovenska zakonodaja še bolje zaščitila delavce, ne da bi pri tem ogrozila konkurenčnost podjetij in delovanje ključnih javnih služb.

Najpogostejša vprašanja in odgovori glede pravice do odklopa – “malo za hec in malo zares”

1. Vprašanje: Če bom imel pravico do “odklopa”, ali to pomeni, da lahko po koncu delovnega časa avtomatsko izklopim vse delovne možganske celice?

• Odgovor: Seveda! Pravica do “odklopa” je tu, da nas vse nauči, kako postati strokovnjaki v ignoriranju šefovih klicev. Končno lahko svoje misli preusmerimo s službenih e-poštnih sporočil na “bolj pomembne” zadeve, kot je binge-watching Netflixa.

2. Vprašanje: Ali bo ta zakon povzročil zmanjšanje stresa na delovnem mestu ali bo ustvaril več birokracije?

• Odgovor: Nič ne zmanjšuje stresa bolj kot nova pravila in predpisi! Še posebej, če vključujejo obveznost dokazovanja, da res nismo delali po uradnih urah. Kdo si ne želi dodatnih obrazcev?

3. Vprašanje: Če delam od doma, ali to pomeni, da moram v 8-urnem delovnem času izključiti telefon vsaj 8-krat, da pokažem svojo zavezanost “odklopu”?

• Odgovor: To je pravzaprav odlična ideja. Po možnosti bi bilo dobro, da vnaprej načrtujete “nenadne” prekinitve povezave z internetom za bolj verodostojno izvedbo odklopa.

4. Vprašanje: Ali ta zakon velja tudi za tiste, ki delajo v tujini ali z mednarodnimi strankami?

• Odgovor: Seveda, zakaj pa ne! Ker vsi vemo, da se svet ustavi, ko ura odbije 17:00 v Sloveniji. Stranke iz ZDA bodo prav gotovo razumele, da je naša pravica do “odklopa” pomembnejša od njihovih poslovnih potreb.

5. Vprašanje: Ali bodo vodilni kadri končno dobili pravico do prostega časa?

• Odgovor: Pravica do prostega časa je rezervirana za navadne smrtnike, ne za nesmrtne direktorje. Vodilni so preveč pomembni, da bi bili izpostavljeni nečemu tako banalnemu, kot je počitek.

6. Vprašanje: Kako bo zakon preprečil, da bi delodajalci vse pomembne naloge preložili na “prostovoljne” ure izven delovnega časa?

• Odgovor: Zakon temelji na dobri veri in predpostavki, da se bodo vsi delodajalci čudežno spremenili v svete može in dame. Konec koncev, kdo bi si upal zlorabiti tako jasno in učinkovito zakonodajo?

7. Vprašanje: Ali bo novi zakon vplival na produktivnost?

• Odgovor: Seveda, pozitivno! Delodajalci bodo produktivnost začeli meriti glede na to, koliko časa zaposleni dejansko ne delajo. Čim več časa preživite v “odklopu”, tem bolj ste produktivni.

8. Vprašanje: Kaj se zgodi, če me šef pokliče po delovnem času? Ali lahko vložim tožbo?

• Odgovor: Da, toda le če dokažete, da vas je šef neizogibno prisilil v odgovor. Lahko mu pošljete sliko svojega kavča kot dokaz, da ste bili dejansko “odklopljeni” in ste morali fizično vstati, da bi dvignili telefon.

9. Vprašanje: Ali zakon zahteva, da vsem kolegom pošljem avtomatski odzivnik z napisom “Trenutno uživam pravico do ‘odklopa’”?

• Odgovor: Da, to je celo priporočljivo. Vaši kolegi si zaslužijo vedeti, da ste zdaj zakonito nedosegljivi in da ne pričakujejo odgovorov vsaj do naslednjega dne. Dodajte še kakšen smeško, da boste videti prijazni.

10. Vprašanje: Ali je res, da zakon o “odklopu” ne velja za zdravnike in nujne službe, ker naj bi bili nadčloveški?

• Odgovor: Točno tako. Kdo pa sploh potrebuje zdravnika, ki ima čas za počitek? Konec koncev, od zdravnikov in gasilcev pričakujemo, da so na voljo 24/7, ker imajo očitno sposobnosti, ki presegajo človeške meje.

Napisal: N. Z.

Vir: www, ZDR-1, ZSSS, GZS, Finance.si