Vedno bolj mile zime na naših cestah odpirajo prostor za aktivnosti, ki so bile še pred leti rezervirane za toplejši del leta. Kolesarjenje pozimi, ki ga omogočajo prijaznejše temperature in redkejši snežni dnevi, postaja priljubljeno med rekreativci in tudi vsakdanjimi uporabniki koles. Toda, kljub navidezni dostopnosti takšnega užitka, ostaja zimsko kolesarjenje izziv, kjer lahko majhna napaka vodi do resnih posledic.

Vremenski vplivi: megla, mraz in nevarne ceste

Zime v Sloveniji so vse prej kot enotne – medtem ko se v nižinah srečujemo z meglo, visoko vlago in občasnimi dežnimi padavinami, se na višjih predelih še vedno pojavljajo snežne zamete in poledenela cestišča. Ali ste vedeli, da je oprijem pnevmatik pri temperaturah pod 7 °C bistveno slabši, tudi na suhem cestišču? Dodajte k temu še pesek, ki ostaja na cestah po posipanju, in razumeli boste, zakaj je previdnost ključnega pomena.

S slabšo vidljivostjo – zaradi krajših dni in pogoste nizke oblačnosti – pa postanejo kolesarji dodatno izpostavljeni. Po podatkih Agencije za varnost prometa so prav nevidni ali slabo vidni kolesarji v zimskem času najbolj ogrožena skupina na cestah.

Vidnost in varnost: ključno pozimi

Čeprav je nošenje čelade pri kolesarjenju na dolge proge že skoraj pravilo, je v urbanih naseljih stanje precej drugačno. Po raziskavi Trendline, ki jo je sofinancirala Evropska unija, le 38 % kolesarjev v mestih nosi čelado, medtem ko jih na podeželskih območjih ta odstotek naraste na kar 97 %. Ta kontrast kaže, da so mestni kolesarji pogosto manj ozaveščeni o svoji ranljivosti.

Kolesarji pozimi preprosto morajo:

• nositi odsevna oblačila in poskrbeti za kakovostne svetlobne elemente (bele luči spredaj, rdeče zadaj ter odsevnike na pedalih in kolesih),
• prilagoditi tlak v pnevmatikah (znižan tlak omogoča boljši oprijem na spolzki podlagi),
• redno preverjati stanje zavor in svetil na kolesu,
• vedno voziti defenzivno, pri čemer predvidevajo morebitne nevarnosti, kot so udarne jame, poledenela cestišča ali sveži nanosi peska.

Od čelade do rokavic: nujna oprema za zimo

Kolesarjenje v hladnih dneh zahteva premišljeno izbiro oblačil in opreme. Poleg nepremočljive jakne in termo oblačil, ki ščitijo pred vetrom, ne gre pozabiti na specialne kolesarske rokavice. Te niso le tople, ampak nudijo tudi nedrsečo površino za varno upravljanje zavor. Obutev mora biti prav tako prilagojena – nepremočljivi čevlji z robustnim podplatom preprečijo zdrse na pedalih.

Posebno pozornost pa je treba nameniti čeladi, ki mora biti homologirana in pravilno nastavljena. Če jo pozimi kombinirate s podkapo, boste zaščitili tudi občutljive predele, kot so ušesa, ki so izpostavljena mrazu.

Nevarnosti na cestah in kako se jim izogniti

Pozimi kolesarske steze in manj prometne ceste skrivajo številne pasti. Neočiščene poti, udarne jame, ki nastajajo zaradi temperature pod lediščem, in ostanki peska ali soli predstavljajo tveganje, ki ga kolesarji ne smejo podcenjevati.

Ste vedeli, da so v Ljubljani v zadnjih treh letih kolesarji na območju Tivolija in Šiške najpogosteje prijavljali zdrse zaradi poledenele steze? Podobno so v Mariboru na problem opozorili na kolesarski poti ob Dravi, kjer posipani pesek pogosto ostaja še dolgo po otoplitvi.

Varnost na prvem mestu

Pri Agenciji za varnost prometa svetujejo, da ob izjemno slabem vremenu – sneženju, ledenem dežju ali močnem vetru – kolo pustite doma. Zimski prometni pogoji so nepredvidljivi, še posebej za kolesarje, ki nimajo zaščite vozila. Tveganje za zdrs in padec je ob takih razmerah preprosto preveliko.

Anekdota za konec

Se spomnite zgodbe o amaterskem kolesarju iz Kranja, ki je kljub sneženju vztrajal na svoji najljubši progi? Po zdrsu na poledenelem mostu si je poškodoval ramo in bil prisiljen počivati dva meseca. Sam je kasneje priznal: “Nič ni vredno tega, da tvegam zdravje. Zdaj v takem vremenu raje ostanem doma in obujem tekaške copate.”

Zimsko kolesarjenje je lahko čudovito doživetje, vendar le, če mu pristopite premišljeno in previdno. Naj bo varnost vaša prioriteta – vsakič, ko se usedete na kolo.

Napisal: N. Z.

Vir: AVP, www, Pexels

LJUBLJANA – Od 1. januarja 2025 bodo v Sloveniji začela veljati strožja pravila glede uporabe električnih grelnikov za ogrevanje in pripravo tople vode, kar bo vplivalo na številne lastnike nepremičnin. Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES 3) določa, da bo neposredna raba električne energije za ogrevanje v prihodnje strogo omejena, razen v določenih primerih. Čeprav so cilji jasni – zmanjšanje ogljičnega odtisa in izboljšanje energetske učinkovitosti – pa je realnost precej bolj zapletena.

Novosti in omejitve

PURES 3 prepoveduje uporabo naprav, ki delujejo po Joulovem načinu, kar vključuje električne radiatorje, IR-panele, električno talno gretje in grelnike za toplo vodo, če električna energija prihaja iz neobnovljivih virov. Izjema bo veljala, če je elektrika proizvedena iz obnovljivih virov v neposredni bližini stavbe in zadostuje za vse njene potrebe. Prav tako bodo tovrstni grelniki dovoljeni v izjemno energijsko učinkovitih stavbah, ki ne presegajo mejne vrednosti toplotnih izgub (do 25 kWh/m² na leto).

Zanimivo je, da omejitve ne bodo veljale le za novogradnje ali rekonstrukcije, ampak tudi za vzdrževanje obstoječih stavb. To pomeni, da če je naprava dotrajana in stavba ne izpolnjuje zahtev, bo treba najti druge rešitve za ogrevanje. Na trgu bodo po novem dovoljeni le še grelniki z močjo do 2 kW in prostornino največ 15 litrov, kar bo zagotovo predstavljalo težavo za marsikoga. Trenutno je večina naprav na voljo z močjo, ki presega te omejitve, kar pomeni, da bo prilagoditev na nove razmere nujna.

Nadzor le na papirju?

Čeprav se lahko novi predpisi slišijo kot korak v pravo smer, je dejanski nadzor nad izvajanjem teh pravil precej pomanjkljiv. Gradbena inšpekcija, ki naj bi nadzorovala vgradnjo naprav, ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda na podlagi PURES 3 od njegovega sprejetja junija 2022. Inšpektorat pojasnjuje, da se zaradi pomanjkanja kadra trenutno osredotočajo predvsem na objekte, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, medtem ko nadzoru nad grelnimi napravami preprosto ne namenjajo dovolj pozornosti (poroča STA).

Omejitve bodo v praksi torej težko izvedljive. Glede na to, da je nadzor nad prodajo teh naprav skorajda nemogoč, ostaja vprašanje, ali je vladna uredba sploh kaj več kot zgolj črnilo na papirju. Na ministrstvu za naravne vire in prostor sicer vztrajajo, da so nove zahteve nujne za zmanjšanje izpustov CO2 in povečanje energetske učinkovitosti stavb, vendar pa je jasno, da brez učinkovitega nadzora teh ciljev ni mogoče doseči.

Električni grelniki še vedno na policah

Kljub novim predpisom so naprave, ki jih naj bi po pravilniku prepovedali, še vedno na prodajnih policah. Kot pravijo na tržnem inšpektoratu, prodaje takih naprav ne morejo omejiti, ker so njihova uporaba v določenih primerih še vedno dovoljena. To pomeni, da se lahko omeji zgolj vgradnja v stavbe, kjer niso izpolnjene izjeme iz PURES 3. Vprašanje pa ostaja, ali bo kdorkoli res preverjal, kako in pod kakšnimi pogoji se te naprave vgrajujejo.

Uredba povzroča zmedo

Nova uredba je pri mnogih že vzbudila zmedo in negotovost, predvsem zaradi različnih izjem in nejasnosti glede nadzora. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bil lahko prehod na nove zahteve veliko bolj smiselno načrtovan, pri čemer bi postopoma omejevali uporabo manj učinkovitih naprav, namesto da bi uvedli ostre prepovedi čez noč (poroča Dnevnik). Poleg tega so kritiki izrazili zaskrbljenost, da bodo nove omejitve najbolj prizadele manj premožne gospodinjstva, ki si težko privoščijo energetsko učinkovite alternative, kot so toplotne črpalke.

Odločitev, ki (še) ni povsem dorečena

Očitno je, da bo uveljavitev novega pravilnika izziv ne le za uporabnike, ampak tudi za inšpekcijske službe. Na ministrstvu sicer pravijo, da gre za dolgoročne ukrepe v okviru zelenega prehoda, vendar ostaja vprašanje, ali so vladni uradniki sploh pripravljeni na takšno spremembo v praksi. Glede na trenutne razmere bi lahko rekli, da bomo potrebovali še kar nekaj let, preden bodo pravila zares zaživela.

Napisal: N. Z.

Vir: www