Trump napoveduje oživitev smrtne kazni: Ali gre za korak nazaj ali obljubo zakonitosti?

Vihar je zajel ameriško politično prizorišče, ko je Donald Trump, novoizvoljeni predsednik ZDA, javno izrazil svojo ostro kritiko na račun odhajajočega predsednika Joeja Bidna. Bidenova odločitev, da 37 obsojencem na smrt kazen spremeni v dosmrtni zapor, je bila za Trumpa kaplja čez rob, ki je spodbudila eno njegovih najbolj odmevnih napovedi doslej: “Pravosodnemu ministrstvu bom ukazal, naj nemudoma oživi smrtno kazen na zvezni ravni.”

Bidenova odločitev: premik v humanitarno smer ali politična šibkost?

Joe Biden, ki se že več desetletij zavzema za odpravo smrtne kazni, je svojo odločitev podkrepil z argumenti, ki segajo onkraj politike. “Pravice in dostojanstvo vsakega posameznika morajo biti zaščiteni – četudi gre za najbolj grozljive zločince,” je izjavil ob podpisu ukaza, ki je spremenil usodo 37 zapornikov. Vendar se za tem humanitarnim dejanjem skriva globok konflikt: ZDA so razdeljena država, kjer 23 zveznih držav smrtno kazen zavrača, v drugih pa ostaja del pravnega sistema.

Mnogi Bidnovo odločitev vidijo kot simbolično gesto, ki odraža njegov osebni moralni kompas, toda – ali je šlo za politično modro potezo? Medtem ko so nevladne organizacije in številni aktivisti pohvalili potezo kot “pomemben korak k bolj pravičnemu pravosodnemu sistemu”, so njegovi kritiki opozorili, da je s tem odprl vrata Trumpovim ambicijam.

Trumpov povratek: “Spet bomo država zakona in reda!”

V svojem značilno retorično nabitem slogu je Trump na družbenem omrežju Truth Social brez ovinkarjenja obsodil Bidnovo dejanje. “Ko boste slišali, kaj so ti ljudje storili, ne boste mogli verjeti. Sorodniki žrtev so že tako uničeni, zdaj pa jim je Biden dodal še eno krivico,” je zapisal in dodal, da bo njegova administracija ponovno uvedla “odločno in neizprosno” izvajanje smrtne kazni.

Trumpova napoved ni presenetljiva za tiste, ki spremljajo njegovo kariero. Med njegovim prvim mandatom so zvezne oblasti po dolgem premoru ponovno začele z usmrtitvami. Mnogi so to razumeli kot dokaz njegovega “zakona in reda” – slogana, ki ga Trump pogosto uporablja za nagovarjanje svojih volivcev.

Etika in realnost: kje je meja?

V ZDA, kjer smrtna kazen razdvaja javno mnenje, ostaja vprašanje moralnosti v ospredju. Nasprotniki smrtne kazni pogosto opozarjajo, da so napake nepopravljive – primeri, kjer so bili nedolžni posamezniki obsojeni na smrt, niso redki. Poleg tega raziskave kažejo, da smrtna kazen ne deluje kot odvračilni ukrep proti kriminalu.

Toda Trumpova politika temelji na povsem drugačnih premisah. Njegov poudarek na varnosti in “kaznovanju pošasti”, kot je sam poimenoval najbolj nasilne storilce kaznivih dejanj, je očitno namenjen krepitvi podpore pri konservativnem volilnem telesu.

Zgodovinski kontekst: Trump proti Bidnu – več kot pravosodni spor

Če Trumpova napoved postane resničnost, bo to prvič po desetletjih, ko bodo ZDA znova priče množičnemu izvrševanju smrtne kazni. Ta politični korak bi lahko ZDA postavil ob bok le še redkim razvitim državam, ki izvajajo to prakso, kot so Kitajska, Iran in Savdska Arabija.

Trumpov poudarek na pravici za žrtve je v nasprotju z Bidenovim poudarkom na reformah, ki naj bi zmanjšale institucionalno brutalnost. A ključno vprašanje ostaja: ali bo Trumpova politika prinesla občutek varnosti ali bo razkrila globoko razklanost ameriškega pravosodnega sistema?

Kaj sledi?

Pričakovati je, da bo vprašanje smrtne kazni močno zaznamovalo Trumpov mandat, če bo njegova napoved uresničena. ZDA se bodo morale soočiti z dilemo: ali naj sledijo smernicam, ki temeljijo na pravičnosti in človečnosti, ali naj znova posežejo po kazni, ki je za mnoge simbol maščevanja.

Ena stvar je gotova – ta spor bo oblikoval ameriško pravosodno krajino še desetletja. In ko se bo zgodovina ozrla nazaj, bo trenutek, ko je Biden podpisal ukaz o spremembi kazni, verjetno razumljen kot sprožilec največje pravne in politične razprave tega desetletja.

Napisal: E. K.

Vir: X