Letošnji december je v Ljubljano prinesel še posebej čaroben začetek prazničnega obdobja, ko je partnerka predsednika vlade, Tina Gaber, z enim samim pritiskom na gumb sprožila razsvetljavo, ki je od tej točke naprej preplavila prestolnico. Prižig lučk je bil več kot le tradicionalen dogodek – postal je pravi simbol začetka prazničnega meseca, polnega veselja, pričakovanja in seveda, božičnega duha, ki je tokrat zasijal z nekoliko posebnejšim sijajem.

Tina Gaber – simbol povezovanja in svežega začetka

Tina, ki je pred kratkim javnosti razkrila številne intimne detajle o svojem partnerju, predsedniku vlade Robertu Golobu, je tokrat stopila v središče pozornosti na nekoliko drugačen način. Ko je pritisnila gumb, ki je prižgal praznične lučke po Ljubljani, je to dejanje postalo simbol pozitivnih sprememb, ki bodo zaznamovale prihajajoče mesece. Kdo bi si lahko predstavljal, da bo ena tako preprosta gesta, kot je prižig lučk, prinesla toliko pozitivnih reakcij in sreče v milijone src?

Tina Gaber je tako postala nekakšen simbol tega, kar praznični december prinaša – upanja, novih začetkov in, nenazadnje, zdravih odnosov, ki nas vse povezujejo. Ljubljana, z naraščajočimi lučkami, se je spremenila v pravo praznično pravljico, v kateri ni bilo prostora za stres in skrbi.

Praznična Ljubljana: Kraj, kjer se vse spremeni

Letos je prižig lučk v Ljubljani spremljal še poseben dodatek – praznična smreka, ki je odsevala vse tiste želje in sanje, ki jih nosimo s seboj skozi leto. Visoka 20 metrov, poimenovana po Tini Gaber, je zasijala kot svetel simbol začetka prazničnega obdobja, ki je letos združil tako umetnost, kot tudi pomen sprejemanja in razumevanja različnih kultur. Zanimivo je, da se je to ime smreke pojavilo zaradi želje po sporočilu, ki ga prinaša – spremembe, ki nas združujejo, ne pa delijo.

View this post on Instagram

A post shared by Feel Slovenia (@feelslovenia)

Tudi sam dizajn okrasitve, pod vodstvom umetnika Urana Modica, je nosil globoko simboliko, kjer je naslov okrasitve “Oni smo mi” pozival k sprejemanju raznolikosti in ozaveščanju. V Ljubljani, kjer se že tradicionalno zbirajo ljudje z vsega sveta, je to bil prav poseben poudarek na povezovanju in harmoniji, ki je lahko le pogoj za nadaljnje uspehe. Praznična Ljubljana je tako postala simbol mesta, ki odpira vrata novim idejam in kulturam, hkrati pa ohranja čarobnost, ki jo ponujajo praznični meseci.

Napisal: E. K.

Vir: Instagram

V tem času leta, ko noči postajajo daljše in hladnejše, se slovenska mesta začnejo ovijati v čarobno svetlobo prazničnih lučk, ki prinašajo toplino in pričakovanje veselega decembra. Prižig prazničnih luči ni le simbolični trenutek, ampak prava predstava, ki z barvitostjo in prazničnimi dogodki razsvetljuje mestne ulice ter združuje ljudi vseh generacij. Letos se raznolikost prazničnih okrasitev razprostira od minimalistične elegance do razkošja svetlobnih spektaklov – poglejmo, kako bodo mesta zažarela.

Ljubljana: Svetloba, ki povezuje življenje

V prestolnici se bo decembrsko vzdušje začelo 29. novembra ob 17. uri, ko bo na Prešernovem trgu zažarela 21 metrov visoka smreka, obkrožena s sveže oblikovanimi svetlobnimi skulpturami in linijami. Letos je rdeča nit okrasitve ‘Veso(e)lje življenja’, kar poudarja povezovanje in veselje, ki ga prinaša skupnost. Ljubljano bo krasilo kar 50 kilometrov svetlobnih verig in 850 umetniških skulptur. Med tematikami so tudi obnovljeni originalni liki umetnika Zmaga Modica, ki so že postali zaščitni znak prazničnega časa v mestu.

A Ljubljana ni le prestolnica okrasitve. Sejmi na Bregu, Petkovškovem nabrežju in drugih osrednjih lokacijah bodo popestrili vzdušje z dišečim kuhanim vinom, medenimi piškoti in ročno izdelanimi okraski. Na Ljubljanskem gradu pa bodo na ogled jaslice Mira Rismonda – posebnost, ki tradicionalno privablja ljubitelje prazničnih umetnin.

Maribor: Povezanost v praznični luči

Dan pred Ljubljano, 28. novembra, bo v štajerski prestolnici zažarel Čarobni december, letos s poudarkom na širši osvetlitvi mestnega središča. Poleg osvetljene Lentove arhitekture bo prvič okrašena tudi Poštna ulica, kar daje vtis, da mesto vse bolj povezuje svoja zgodovinska in sodobna središča. Na Glavnem trgu pa bodo obiskovalci poleg že znanega panoramskega kolesa lahko uživali v novem vrtiljaku, ki bo razveseljeval predvsem najmlajše.

Maribor tokrat stavi na simboliko povezovanja, ki jo ponazarja kar 40 kilometrov svetlobnih linij in več kot 100 manjših smrek, postavljenih po celotnem mestnem jedru. Praznično vzdušje bodo nadgradile tri velike smreke, ki simbolizirajo družino, tradicijo in praznični duh.

Celje in Kranj: Med tradicijo in umetnostjo

V Celju bo prižig luči, ki ga tradicionalno vodi župan, letos prvič obogaten z novo lokacijo – na Krekovem trgu, ki bo zasijal v toplejših tonih. Čeprav bo mestna okrasitev ostala zvesta minimalistični estetiki iz prejšnjih let, so napovedani novi svetlobni elementi, ki bodo ustvarili preplet tradicije in sodobnosti.

Medtem bo Kranj vstopil v praznični čas na prav poseben dan – 3. decembra, ko bo zaznamoval tudi rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prešerni december, kot dogajanje imenujejo domačini, se bo začel s prižigom luči na Glavnem trgu in odprtjem božičnega sejma, kjer bo moč najti vse od domačih dobrot do umetniških izdelkov.

Piran, Bled in Portorož: Prazniki ob vodi

Obmorska in gorska mesteca prav tako ne zaostajajo za prazničnim sijajem. Piran bo zažarel v soboto, 30. novembra, ko bo pevka Lea Sirk z glasbenim nastopom pospremila prižig luči. Portorož pa bo isti večer odprl največje pokrito drsališče ob morju, ki je prava atrakcija za obiskovalce z vseh koncev Slovenije.

Na Bledu, kjer je naravna kulisa sama po sebi pravljična, bo zažarela razsvetljava z dodatkom toplih prazničnih tonov. Dogodek bo spremljala pevka Alya, ki bo s svojim nastopom poskrbela za pravljično vzdušje ob blejskem jezeru.

Napisal: E. K.

Vir: Visit Ljubljana, Visit Maribor