MARIBOR – Dogajanje na otvoritvi prazničnega Čarobnega Maribora je pritegnilo pozornost, a ne zgolj zaradi čudovite osvetlitve in vrveža obiskovalcev. Na prižigu luči, ki simbolično začenja praznično obdobje v mestu, so obiskovalce zabavali trubači iz Ljubljane. Izbira glasbene spremljave je naletela na mešane odzive, mnogi se sprašujejo, zakaj se je organizator odločil za uvoženo glasbo namesto za predstavitev lokalnih slovenskih glasbenih tradicij.

Trubači: kulturna diverziteta ali pomanjkanje lokalne identitete?

Trubaška glasba je priljubljena predvsem na Balkanu in pogosto spremlja slavja, kot so poroke in veselice. Čeprav gre za živahne melodije, ki znajo pritegniti množico, se zdi nekoliko nenavadno, da se je prav ta zvrst glasbe znašla na dogodku, ki naj bi izražal lokalni duh in pristno praznično vzdušje v drugem največjem mestu Slovenije.

V Mariboru, mestu s številnimi kulturnimi ansambli in glasbenimi skupinami, ki preigravajo tako narodnozabavno kot moderno glasbo, izbira ljubljanskih trubačev kaže na odločitev organizatorjev, ki ni bila najbolj v skladu z pričakovanji lokalnega prebivalstva. Še bolj nenavadno je, da trubači niso niti iz Maribora, ampak iz prestolnice, kar je pri nekaterih občanih sprožilo vprašanje: “Ali res nimamo svojih umetnikov?”

Izbira glasbe: kje je pristnost slovenskih tradicij?

V času, ko številna slovenska mesta ob prižigu prazničnih luči ponosno predstavijo domače zborovske pesmi, narodnozabavne ansamble ali instrumentalne skupine, se Maribor sprašuje, ali se izgublja občutek pripadnosti lastni kulturni dediščini. Slovenska glasbena tradicija ponuja bogato izbiro pesmi in nastopov, ki bi lahko obogatile dogodek. Ansambel Štajerskih 7, mariborski zbori ali solisti bi zagotovo ponudili vrhunski program, hkrati pa bi dogodek pridobil na avtentičnosti.

Kritiki dogodka opozarjajo, da je bila izbira trubačev morda narejena z mislijo na množično privlačnost, vendar je hkrati izpustila priložnost, da bi dogodek poudaril lokalno kulturno raznolikost in tradicijo, ki jo prebivalci Maribora upravičeno pričakujejo.

Glasbeni vplivi ljubljanskega duha na štajersko sceno?

Zanimiv element te zgodbe je tudi omenjeni vpliv ljubljanskega duha na štajerske praznične dogodke, kar je bilo izpostavljeno v komentarju, ki ga je na družbenem omrežju delil Bojan Požar. Opozoril je na povezavo med Zoranom Jankovićem in glasbenimi okusi mariborskega župana Saše Arsenoviča, ki so očitno prinesli “uvoz” ljubljanskih trubačev. Požar je tudi spomnil na pretekla leta, ko je Arsenovič v svojem lokalu Takos igral DJ glasbo, zdaj pa očitno koketira z bolj eksotičnimi ritmi.

“Bizarno, kako zelo Zoran Janković vpliva na današnji glasbeni okus Saše Arsenoviča,” je zapisal Požar. Njegova kritika je požela številne odzive, pri čemer so nekateri njegovo stališče podprli, drugi pa zavrnili kot nepotrebno politiziranje. Vir: Bojan Požar na Twitterju.

Mimogrede, včerajšnjo otvoritev Čarobnega Maribora so uglasbili Trubači, menda uvoženi iz Ljubljane.
Bizarno, kako zelo Zoran Janković vpliva na današnji glasbeni okus Saše Arsenoviča, čeprav je bil slednji pred leti v svojem bivšem lokalu Takos celo DJ. #MerryChristmas pic.twitter.com/RGCVqViim1

— BojanPožar (@BojanPozar) November 29, 2024

Praznični dogodki v Mariboru privabijo številne obiskovalce iz širše okolice in organizatorji se morda zavedajo, da je treba ustvariti atraktivno vzdušje, ki bo preseglo zgolj lokalne okvire. A kljub temu bi morala biti praznična glasba odraz identitete mesta, ki jo vsako leto ohranja z dogodki, kot so Festival Lent, Pikin festival in druga lokalno usmerjena praznovanja.

Mariborčani se lahko le sprašujejo, ali bo naslednje leto prineslo večji poudarek na lokalnih glasbenikih, ki bi znali enako dobro ustvariti praznično vzdušje brez potrebe po uvozu glasbenih skupin iz prestolnice ali tujine. Odločitve o kulturnem programu vedno nosijo simbolično težo, še posebej v prazničnem času, ko se prebivalci mesta radi poistovetijo z dogodki, ki so jim namenjeni.

Do takrat pa bo mariborsko praznično vzdušje nosilo mešanico balkanskih ritmov in luči, ki bo zagotovo ostala tema za pogovore še nekaj časa.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

LJUBLJANA – Prižig prazničnih luči v Ljubljani, ki bo letos 29. novembra 2024 ob 17.00, napoveduje prihod prazničnega vzdušja, ki ga s svojimi unikatnimi svetlobnimi instalacijami spremljajo številni obiskovalci iz Slovenije in tujine. A praznična okrasitev ni le estetska popestritev mestnega središča – za seboj pušča tudi račun, ki ga bodo občani, čeprav posredno, občutili. Koliko torej stane praznično vzdušje?

Stroški praznične okrasitve v Ljubljani

V Ljubljani je vsako leto že tradicija, da mestne oblasti namenijo več kot 200.000 evrov za postavitev in vzdrževanje prazničnih luči ter božičnih dreves. To vključuje stroške načrtovanja, postavljanja in demontaže okrasitve, vzdrževanja med sezono ter seveda stroške same elektrike. Mestna občina Ljubljana ocenjuje, da stroški vsako leto ostajajo v okviru te številke, in čeprav se znesek morda ne zdi izjemno visok, ta sredstva v proračunu pogosto sprožijo vprašanja. Po podatkih, ki jih navaja cosmopolitan.metropolitan.si, ljubljanska mestna občina za praznično okrasitev porabi okoli 220.000 evrov, če pa temu dodamo še stroške dodatnih dogodkov in ognjemetov, se številka zviša.

Letos bo praznično okrašena tudi osrednja smreka na Prešernovem trgu, ki je visoka približno 20 metrov in okrašena z okoli desetimi kilometri luči. Poleg tega bodo mestne oblasti postavile še devet drugih smrek po različnih delih mesta, kar seveda še dodatno poveča strošek, saj poleg postavitve dreves vključuje tudi najem, vzdrževanje in demontažo svetlobnih okraskov ter smrek po koncu prazničnega obdobja.

V Velenju so danes začeli s postavitvijo smrečice:

V Kamniku pa smrečica že stoji:

Kritični pogled na stroške okrasitve

Čeprav mestne oblasti vsako leto zagotavljajo, da je praznična okrasitev pomembna za vzdušje in povečuje turistični obisk, mnogi kritiki menijo, da bi lahko bila ta sredstva porabljena bolj koristno. Pojavljajo se pozivi, da naj okrasitev financirajo zasebni sponzorji ali podjetja, ki bi z oglaševanjem pridobila del sredstev. Tako bi se lahko občinski proračun razbremenil, predvsem pa bi lahko finančna sredstva preusmerili na področja, kot so socialna varnost ali pomoč za ogrožene skupine. Vendar se mestne oblasti argumentom upirajo, saj menijo, da je praznična okrasitev simbol skupnosti in dodana vrednost za vse obiskovalce, tako domačine kot turiste.

Postavljanje prazničnih luči v drugih mestih

Poleg Ljubljane so praznična okrašena tudi druga slovenska mesta. V Mariboru bodo, denimo, luči prižgali 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja, kjer bo potekal tudi božični sejem z lokalnimi dobrotami in rokodelskimi izdelki. Po podatkih, ki jih navaja citylife.si, so stroški okrasitve v Mariboru nekoliko nižji kot v Ljubljani, vendar še vedno dosegajo okoli 80.000 evrov, kar vključuje postavitev luči, smrek in vzdrževanje med sezono.

Celje, Kranj in Koper imajo nekoliko bolj skromne okrasitve, a še vedno želijo ohraniti praznični duh. V Celju se stroški gibljejo okoli 40.000 evrov, medtem ko Koper, ki ima bogato svetlobno okrasitev zaradi bližine morja, letno za okrasitev nameni okoli 70.000 evrov.

Takšno dogajanje napovedujejo v Celju:

Povzetek dogajanja za večja mesta:

• LJUBLJANA: 29. NOVEMBER 2024: Ljubljana bo letos praznično okrasitev zasvetila 29. novembra ob 17. uri na Prešernovem trgu. Ljubljanski župan bo simbolično prižgal več kot 800 svetlobnih umetnin, ki jih je zasnoval umetnik Zmago Modic. Dogodek bodo spremljali kulturni program in praznični sejmi na Bregu, Kongresnem trgu in Prešernovem trgu, kjer bodo obiskovalci uživali v domačih izdelkih in kulinaričnih dobrotah. Osrednja atrakcija bo božična smreka na Prešernovem trgu.
• MARIBOR: 28. NOVEMBER 2024: Maribor bo 28. novembra ob 17.30 na Trgu Leona Štuklja prižgal praznične luči. Ob tej priložnosti bodo obiskovalci lahko uživali na božičnem sejmu z lokalnimi dobrotami, rokodelskimi izdelki in panoramskim kolesom, ki ponuja pogled na osvetljeno mesto.
• KRANJ: 3. DECEMBER 2024: V Kranju se bo praznično vzdušje pričelo 3. decembra s prižigom lučk in dogodkom Prešerni december. Osrednja smreka na Glavnem trgu bo zasvetila skupaj z uličnimi okraski, božični sejem pa bo ponujal lokalne dobrote v srcu mestnega jedra.
• KOPER: 6. DECEMBER 2024: V Kopru bo 6. decembra ob slavnostnem prižigu luči zaživela Fantazima, ki bo ponujala koncerte, adventne sprehode in tradicionalno silvestrovanje na prostem. Najmlajši bodo uživali v Božičkovi deželi in otroškem silvestrovanju, obiskovalce pa bo pritegnilo drsališče ob morju in kulinarična zimska vasica.
• PORTOROŽ IN PIRAN: 6. DECEMBER 2024: V Portorožu in Piranu bodo lučke zasvetile 6. decembra v parku Hotela Kempinski Palace Portorož. Praznični vikend med 6. in 8. decembrom bo obogaten z glasbenimi dogodki in kulinarično ponudbo na edinstveni lokaciji.
• BLED: 1. DECEMBER 2024: Na Bledu bodo praznične lučke zasijale 1. decembra ob 17. uri, ko se bo jezerska promenada spremenila v pravljično zimsko pokrajino. Blejsko jezero bo okrašeno, dogodek pa spremlja bogat sejem lokalnih umetniških izdelkov in kulinaričnih dobrot.
• VELENJE: 1. DECEMBER 2024: V Velenju bo Titov trg zasvetil 1. decembra s prižigom prazničnih lučk ob 17. uri. Dogodek bo ponujal kulturni program z glasbenimi nastopi, otroškimi delavnicami in prazničnim sejmom, ki bo poskrbel za praznično vzdušje.

Poraba elektrike in energetski izzivi

V času, ko se vse več govori o energetski krizi in draginji, se marsikdo sprašuje, ali je prižiganje tisočih luči smiselno. Mestne oblasti zagotavljajo, da večino luči poganjajo energijsko varčne LED žarnice, kar zmanjša stroške in okoljski vpliv, a energetska poraba kljub temu ni zanemarljiva. V Ljubljani so že pred leti nadomestili stare luči z LED-svetili, kar naj bi energetsko porabo zmanjšalo za približno 60 %, kot navaja delo.si. Kljub temu bo skupna poraba električne energije za praznično osvetlitev dosegla več tisoč kilovatnih ur, kar je cena, ki jo morajo občani na koncu tudi posredno plačati.

Praznično okrasje kot turistični magnet?

Čeprav mnogi kritizirajo visoke stroške praznične okrasitve, ima ta tudi svoje pozitivne učinke. Praznična okrasitev namreč v Slovenijo pritegne turiste, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo, predvsem na sektor gostinstva in storitev. A tudi tu se odpira vprašanje – ali res potrebujemo toliko okrasitve za privabljanje turistov? Je morda smiselno vlagati v druge oblike promocije in turističnih produktov, ki bi bili prijaznejši do okolja in lokalnih prebivalcev?

Praznična okrasitev mest je več kot le dekoracija. Predstavlja simbol prazničnega časa, ko ljudje iščejo toplino in skupnost, a hkrati odpira tudi vprašanja o finančni smotrnosti in vplivu na okolje. Morda bi bila rešitev v bolj trajnostnih okrasitvah, sponzorstvih in zmanjšani porabi elektrike – a dokler bodo meščani in turisti navdušeni nad prazničnim sijajem, bodo mesta še naprej vlagala v ta segment.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www