Ste vedeli, da je na današnji dan človek prvič poletel?

17. DECEMBER – Dan, ki nosi sporočilo o tem, kako lahko majhni trenutki spremenijo tok zgodovine. Pa si poglejmo, kaj vse se je zgodilo na ta dan skozi različne čase in kotičke sveta – in kaj nas morda čaka v prihodnosti.

Letalstvo dobiva krila: Skrivnosti bratov Wright

Pomislite, kako bi danes potovali brez letal. Nekaj, kar jemljemo kot samoumevno, je bilo pred natanko 121 leti, leta 1903, nepredstavljivo. Prav na današnji dan sta Orville in Wilbur Wright izvedla prvi motorni polet, ki je trajal vsega 12 sekund. Kaj pa ta dosežek sploh pomeni? Raziskovalci zgodovine pravijo, da je bilo to več kot zgolj tehnični podvig – to je bil trenutek, ko je človeštvo dobesedno premagalo gravitacijo in se zazrlo proti nebu.

Morda je še bolj zanimivo to, kako sta brata začela: kot popravljalca koles! Njuna delavnica je bila bolj podobna garaži kot laboratoriju, kar nas spomni na Stevea Jobsa in njegovo garažno inovacijo. Ni čudno, da se danes o njunem poletu govori kot o simbolu vztrajnosti in drznosti. Če bi jima takrat rekli, da bodo ljudje čez stoletje poleteli na Luno ali celo razmišljali o naselitvi Marsa, bi se najbrž nasmehnila – a kdo ve?

Jedrska znanost in njen paradoks

Če je polet bratov Wright prinesel svobodo, potem je odkritje cepitve uranovega jedra leta 1938 na isti datum prineslo svojevrstni paradoks. Otto Hahn in Fritz Strassmann sta v Berlinu razstavila uranovo jedro, a verjetno nista mogla niti slutiti, kako bo to odkritje kasneje uporabljeno. Po eni strani je znanost odprla vrata jedrski energiji, ki danes poganja približno 10 % električne energije na svetu, po drugi pa je tlakovala pot jedrskim bombam – simbolu človeškega uničevalnega potenciala.

Jedrska energija je v Sloveniji pomembna tema, saj jedrska elektrarna Krško že desetletja zagotavlja ključen delež slovenske električne energije. Medtem ko nekateri poudarjajo njeno učinkovitost, drugi opozarjajo na tveganja. Spomnimo se samo na razprave o podaljšanju življenjske dobe elektrarne – tudi tu vidimo, kako daleč segajo posledice tistega trenutka iz decembra 1938.

Simpsonovi: Vsega smo krivi mi, ljudje

Na današnji dan leta 1989 so ameriške televizije prvič predvajale animirano serijo Simpsonovi. Nekateri jo imajo za najboljšo stvar v pop kulturi, drugi za moralno pokvarjenost. Ampak kaj je tisto, kar je naredilo Simpsonove tako prelomne? Njihova sposobnost, da v dvajsetih minutah raztrgajo družbene norme in hkrati izpostavijo absurdnost človeškega vedenja. Od vprašanja o religiji do izpita iz ekonomije – Simpsonovi so nas, gledalce, vedno znova soočili z vprašanjem: “Ali je problem v sistemu ali v nas samih?”

V Sloveniji se je serija začela predvajati v devetdesetih letih in hitro pridobila zveste gledalce. Marge, Homer, Bart, Lisa in Maggie so postali tudi pri nas del družinskega večernega rituala. Morda pa bi lahko kdo naredil raziskavo o tem, koliko Slovencev bi si danes znalo misliti svoje lastne odgovore na “Kaj bi Homer Simpson storil?”.

December v Ljubljani: Čas lučk, kuhanega vina in neštetih selfiejev

Če bi na današnji dan obiskali Ljubljano, bi našli mesto v njegovem najbolj pravljičnem vzdušju. Praznične lučke na Tromostovju, stojnice z vročo medenko in zvoki božičnih pesmi – vse to se združi v nekakšno decembrsko ekstazo, ki jo domačini že dolgo poznamo, turisti pa vztrajno odkrivajo. Zanimivo je, kako je prav Ljubljanski praznični sejem postal kraj, kjer se zbližujejo generacije: babice kupujejo medenjake, mladi se gnetejo pri kuhanem vinu, otroci pa norijo za uličnimi predstavljavci.

Na današnji dan pogosto potekajo tudi posebne dobrodelne akcije – spomnite se samo na vsakoletne zbiralne dogodke za družine v stiski. Praktično je nemogoče obiskati Ljubljano v decembru, ne da bi začutili, kako toplina praznikov presega mrzel zrak.

Kaj nas uči 17. december?

Če pogledamo v zgodovino, vidimo, da je ta dan poln kontrastov. Od prebojev v znanosti, ki so odprli neomejene možnosti, do prazničnega veselja, ki združuje skupnosti. 17. december nas spomni, da so velike spremembe rezultat majhnih, odločilnih korakov – in da nikoli ne vemo, kako daleč nas lahko pripelje vztrajnost, drznost in malo ustvarjalne norosti.

Zato naj bo to dan, ko se spomnimo dosežkov preteklosti, cenimo sedanjost in načrtujemo prihodnost, kajne?

Napisal: E. K.

Vir: www