Slovenija se sooča z nevarnim demografskim trendom – manj rojstev, več upokojencev. To pomeni, da bo že čez nekaj desetletij razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci kritično. Kdo bo torej plačeval pokojnine, če bo delovne sile vedno manj?

Alarmantne številke

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) se je število rojstev v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšalo. Leta 2022 je stopnja rodnosti znašala 1,55 otroka na žensko, kar je daleč pod mejo 2,1 otroka na žensko, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva. Obenem pa se prebivalstvo hitro stara – danes je že več kot 20 % Slovencev starejših od 65 let, do leta 2050 pa naj bi ta delež presegel 30 %.

Kaj to pomeni za pokojninski sistem?

Preprosta matematika: manj delovno aktivnih ljudi pomeni manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Trenutno imamo približno 1,4 delovno aktivne osebe na enega upokojenca – a če se trend ne bo obrnil, bo to razmerje padlo pod 1 : 1. To pomeni, da bo vsak zaposleni moral vzdrževati skoraj enega upokojenca. In to ni vzdržno.

Kaj lahko storimo?

1. Spodbujanje višje rodnosti – Država mora nujno izboljšati pogoje za mlade družine, od stanovanjskih politik do davčnih olajšav.
2. Podaljšanje delovne dobe – Če se življenjska doba podaljšuje, bi lahko ljudje dlje ostali aktivni na trgu dela.
3. Nadzorovana priseljevalska politika – Slovenija bo morda morala privabiti delovno silo iz tujine, kar pa prinaša svoje izzive.
4. Prenova pokojninskega sistema – Sedanji sistem ni vzdržen na dolgi rok. Potrebne bodo reforme, ki bodo omogočile stabilno financiranje.

Čas se izteka

Vsako leto zamude pomeni večje breme za prihodnje generacije. Če ne bo hitrega odziva, bodo upokojenci v prihodnosti lahko soočeni z nižjimi pokojninami, mladi pa z vedno večjimi davčnimi obremenitvami. Je Slovenija pripravljena na ta scenarij?

Vir: SURS, Wikipedia

Pripravil: N. Z.

CELJE – Kanalizacija se izliva v Savinjo, prebivalci ogorčeni.

Posnetki, ki so zaokrožili po družbenih omrežjih, prikazujejo izliv fekalij in odpadnih voda v reko Savinjo v Celju. Izliv se nahaja v neposredni bližini knjižnice, kar je povzročilo val ogorčenja med prebivalci. Ti so situacijo primerjali s podobnimi težavami v Kopru, kjer kanalizacija teče naravnost v morje. Kot je zapisano v enem izmed komentarjev na Facebooku: “Tudi v Celju je tako kot v Kopru. V Kopru kanalizacija v morje, v Celju pa v Savinjo”.

Dolgotrajne težave z infrastrukturo

Nekateri komentatorji so izrazili svoje nezadovoljstvo nad dolgoletnim neukrepanjem lokalnih oblasti in vlade. Eden izmed uporabnikov družbenih omrežij je zapisal: “To je že dolgo težava”. Poudarjajo, da so bile priložnosti za reševanje tega problema že pred leti, vendar se stanje ni izboljšalo. Nekateri uporabniki so tudi posmehljivo komentirali, da je krivda prelagana med različnimi političnimi strankami. Kot je ironično komentiral en uporabnik: “Bogi Golob kriv za vse, kaj ste pa vi naredili, da ne bi bilo tako?”

Okoljski vplivi izliva kanalizacije

Problem ni zgolj estetski ali političen, temveč tudi resna okoljska grožnja. Izliv kanalizacije v reko lahko povzroči onesnaženje vode ter ogrozi ekosistem in zdravje ljudi, ki živijo v bližini. Iz knjigoveznice blizu knjižnice poročajo o neznosnem smradu, kar je še dodatno razburilo prebivalce. Kot je zapisal eden izmed komentatorjev: “Evo, še pri Miško knjižko, smrdi do vhoda knjižnice!!!”

Takšne situacije opozarjajo na potrebo po izboljšanju komunalne infrastrukture v slovenskih mestih. Ena od večjih težav je tudi starost kanalizacijskih sistemov, ki ne morejo več prenesti večjih obremenitev ob večjih nalivih. “Vse je planirano za manjšo količino odpadnih voda, zdaj pa se cisterne polnijo prehitro,” pojasnjuje okoljski strokovnjak Jože Golob za RTV Slovenija.

Kdo je odgovoren?

Odzivi na družbenih omrežjih so bili večinoma osredotočeni na politično odgovornost in nesposobnost lokalnih oblasti. Več ljudi se je spraševalo, zakaj se takšne težave pojavljajo in kdo je kriv. Eden izmed komentatorjev je ob tem zapisal: “Ko je bil župan Bojan Šrot, se kaj takega v Celju ni dogajalo”. Takšne izjave opozarjajo na razočaranje prebivalcev nad trenutnim stanjem in pomanjkanjem ukrepov.

Politična odgovornost je postala osrednja tema razprav na spletu, pri čemer so uporabniki družbenih omrežij zahtevali pojasnila tako od lokalnih kot državnih organov. Eden od komentatorjev je neposredno naslovil vprašanje voditeljem: “Kdo je dal zeleno luč za to nesnago?”. Poudarjajo potrebo po večji transparentnosti in sodelovanju med različnimi ravnmi oblasti, da se podobni primeri ne bi ponavljali.

Zahteve po ukrepanju

Ob videnem in zaznanem smradu so prebivalci Celja pozvali k hitremu ukrepanju. Več komentatorjev je predlagalo, da se posnetki posredujejo lokalnim medijem in komunalnim službam. “Najtežje je v medije dati. Za to so pristojne službe, komunala in inšpekcija,” je bil eden izmed komentarjev. Takšni pozivi nakazujejo na frustracije prebivalcev, ki od oblasti zahtevajo boljšo komunikacijo, transparentnost in hitre rešitve.

Vse več prebivalcev je prepričanih, da je potrebna prenova infrastrukture, predvsem kanalizacijskih sistemov, ki ne morejo več vzdrževati vse večjih obremenitev. Vzdrževanje in nadgradnja kanalizacijskih omrežij, skupaj z nadzorom nad izpusti, so nujni ukrepi, če želimo preprečiti nadaljnje ekološke katastrofe.

Iskanje rešitev

Okoljski strokovnjaki že več let opozarjajo, da je slovenska komunalna infrastruktura preobremenjena in zastarela. Kanalizacijski sistemi v večjih mestih, kot sta Koper in Celje, so zasnovani za bistveno manjše obremenitve, kot jih danes prinašajo povečano prebivalstvo, industrializacija in podnebne spremembe. “Rešitve, kot so novi rezervoarji za meteorne vode in obsežnejše čistilne naprave, so nujne,” poudarja inšpektor za okolje Janez Kranjc v intervjuju za RTV Slovenija.

Prebivalci Celja in okoliških mest se soočajo z vedno večjimi okoljskimi izzivi, zato bo ključno, da se čim prej sprejmejo ukrepi, ki bodo preprečili nadaljnje onesnaženje slovenskih rek in morij.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB