Ste slišali, koliko denarja prejmejo migranti od države? Znesek ‘vrže na rit’
SOCIALNI SISTEM POD LUPO: RESNICA, PRETIRAVANJE ALI ENOSTAVNA MATEMATIKA?
NEMČIJA – Zmago Jelinčič Plemeniti, znan po svojih kontroverznih izjavah, je nedavno objavil tvit, ki je dvignil prah med Slovenci. Po njegovih besedah naj bi migranti v Nemčiji mesečno prejeli več kot 3.360 evrov socialne pomoči. Slišati se morda sliši skoraj kot loto zadetek – toda, ali te številke res držijo, ali gre le za spretno uporabo statistike? Pogledali smo podrobneje.
Socialna pomoč migrantski družini: sveži podatek iz Nemčije:
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) December 8, 2024
Socialna pomoč – oče: 809 €, socialna pomoč – mati: 809 €, 3 otroci: 728 €, pavšal za prebivanje: 323 €, pomoč družini: 688 €. Skupaj neto: 3.360 € na mesec.
Pa pri nas ne kaj dosti manj!?
Kakšna je resnica?
V Jelinčičevem tvitu so natančno razdeljeni zneski socialne pomoči:
- 809 evrov za očeta, prav toliko za mater,
- 728 evrov za tri otroke,
- 323 evrov pavšala za prebivanje ter
- dodatnih 688 evrov pomoči za družino.
Seštevek? 3.360 evrov.
Na prvi pogled impresivno – skoraj dovolj, da bi marsikateri slovenski družini, ki se komaj prebija iz meseca v mesec, pognalo kri v glavo. Ampak kaj pa realnost? Ali je ta znesek dejansko reprezentativen za povprečno migrantsko družino v Nemčiji?
Nemčija je znana po svojem robustnem socialnem sistemu, ki temelji na načelu solidarnosti. Toda zneski, kot so navedeni, niso nekaj, kar bi kar tako dobili vsi. Socialni sistem v Nemčiji ne pomeni denarja brez vprašanj; nasprotno, vključuje številne pogoje. Prejemniki morajo dokazati, da nimajo drugih virov dohodka, sodelovati v integracijskih programih, aktivno iskati delo.
Nemčija in Slovenija: dva svetova, različni sistemi
V Sloveniji migranti z mednarodno zaščito prejemajo precej skromnejše zneske, sploh če jih primerjamo s tistimi, ki so jih omenili za Nemčijo. Osnovna denarna socialna pomoč za odraslega posameznika je približno 442 evrov mesečno – skoraj pol manj kot tistih 809 evrov, ki jih dobijo v Nemčiji. Otroški dodatek, ki se pri nas izračuna glede na dohodkovno lestvico družine, znaša med 21 in 130 evrov na otroka. Če torej pogledamo tipično družino z dvema odraslima in tremi otroki, bi ta v Sloveniji skupaj prejela med 850 in 1.200 evri, kar je komaj tretjina nemških zneskov. Razlika? Ogromna, še posebej, če upoštevamo, da stroški življenja v Sloveniji morda res niso tako visoki kot v Nemčiji – ampak zagotovo niso tako nizki, da bi 1.200 evrov na mesec pomenilo lagodno življenje.
A denarna pomoč ni vse, kar ponuja naš sistem. Migrantom so na voljo tudi določene oblike nefinančne podpore – brezplačna streha nad glavo v azilnih domovih, subvencije za najemnine, celo dostop do zdravstvenih storitev. Vse to sicer nekoliko ublaži njihove življenjske stroške, a zneski nikakor ne puščajo prostora za luksuz. Namen te pomoči je jasen: zagotoviti osnovno preživetje in pospešiti njihovo vključitev v družbo. Čeprav slovenski sistem skuša delovati čim bolj pravično, zneski, ki jih migranti prejmejo, odražajo predvsem omejitve državnega proračuna – in to nas opomni, kako daleč smo od velikodušnosti nemškega modela.
Številke so eno, realnost pa …
Čeprav Jelinčičeve številke na papirju lahko držijo, so morda zavajajoče v svojem predstavljanju. Zneski, ki jih migranti prejemajo, niso univerzalni – pravzaprav so izjemno specifični in odvisni od številnih dejavnikov. Na primer: družina mora živeti na določenem območju, kjer so stroški najemnine tako visoki, da bi tudi teh 3.360 evrov hitro izpuhtelo.
Poleg tega je nemški socialni sistem oblikovan tako, da ne nagrajuje pasivnosti. Prejemniki socialne pomoči morajo izpolnjevati številne zahteve, vključno z rednim dokazovanjem, da nimajo drugih prihodkov, in udeležbo na izobraževalnih delavnicah ali tečajih nemškega jezika. Če teh zahtev ne izpolnjujejo, se lahko socialna pomoč zmanjša ali celo popolnoma ukine.
Kaj pa Slovenci?
Čeprav se mnogi Slovenci radi pritožujemo nad našim sistemom socialnih pomoči, velja poudariti, da je slovenski sistem relativno učinkovit. Morda ne ponuja “sanjske” vsote, a omogoča osnovno preživetje, pri čemer so socialni transferji pogosto bolj ciljno naravnani. Ali je dovolj? Verjetno ne. Toda, če bi vprašali slovensko družino, ki mesec za mesecem komaj shaja, ali bi želeli “nemško” različico socialnega sistema, bi bil odgovor jasen.
Ekonomist Janez Kranjc povzame: “Težava ni zgolj v višini socialnih pomoči, temveč v tem, kako jih razdeljujemo in komu.” (vir: Finance)
Primerjave brez konteksta niso pravične
Jelinčičev tvit je ponovno pokazal, kako hitro lahko nepodprte trditve sprožijo val nezadovoljstva – in kako hitro lahko populizem najde plodna tla. Čeprav zneski, navedeni v tvitu, morda držijo za specifične primere, ti nikakor ne predstavljajo povprečnega stanja. Socialni sistemi so kompleksen preplet politike, ekonomije in družbenih prioritet – kar pomeni, da jih ni mogoče enostavno prenesti iz ene države v drugo. Če pa kaj drži, je to, da bi se vsi lahko potrudili razumeti številke, preden jih uporabimo za ustvarjanje razdora.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www