Lestvica najboljših in najslabših slovenskih jedi: Vas preseneča, kdo je na vrhu in kdo na dnu?

Slovenija je poznana po svoji bogati kulinarični dediščini, ki jo sestavljajo okusi iz alpskih dolin, panonskih ravnic, dinarskega sveta in mediteranskega primorja. Toda ali so vse slovenske jedi enako cenjene? TasteAtlas, svetovni portal za kulinarično raziskovanje, je objavil seznam 93 slovenskih jedi in jih razvrstil od najboljših do najslabših. Kot vedno, takšne lestvice sprožijo številne debate – kaj je na vrhu in kaj na dnu, ter zakaj?

Na vrhu lestvice: Prekmurska gibanica kot nesporna zmagovalka

Na samem vrhu se je zasluženo znašla prekmurska gibanica, kraljica slovenskih sladic. Njena bogata zgodovina in unikatna sestava – sloji orehov, maka, skute in jabolk med plastmi krhkega testa – so osvojili srca tako domačinov kot tujih ljubiteljev sladkega. Gibanica ni le sladica, ampak simbol Prekmurja, ki pripoveduje zgodbo o tradiciji in skrbno ohranjenem receptu.

Drugo mesto pripada krofom, tistim puhastim, sladkim dobrotam, ki jih najpogosteje povezujemo s pustnim časom. Po podatkih TasteAtlasa naj bi bil ‘krapfen’, prvi evropski krof, izumljen prav v naših krajih, kar ga postavlja na častno mesto v kulinarični zgodovini Evrope. Tretje mesto pa zasedajo blejske kremne rezine, ki so daleč od navadne sladice – so simbol Bleda in ena najbolj prepoznavnih jedi, ki privlačijo turiste z vsega sveta.

Prvakom sledijo tradicionalne jedi

V deseterico najboljših so se prebile še gobova juha, sirovi štruklji, potica, bograč, kranjska klobasa, idrijski žlikrofi in kraški pršut. Te jedi niso le okusne, ampak so tudi del identitete slovenskega naroda, saj pripovedujejo o naših navadah, sezonski prehrani in lokalnih sestavinah.

Na dnu lestvice: Kraški zašink in šebreljski želodec

Vsaka lestvica pa ima svoje poražence. Na repu seznama najdemo kraški zašink in šebreljski želodec – tradicionalne suhomesnate izdelke, ki morda ne ustrezajo sodobnim okusom, ki težijo k bolj univerzalnim in manj specifičnim aromam. Nekoliko bolje sta ocenjena sladka repa in ajdnek, a še vedno ostajata na spodnji polovici seznama.

Razlogi za takšne uvrstitve? Pogosto gre za jedi, ki so manj znane zunaj lokalnega okolja ali zahtevajo poseben okus, ki ni nujno priljubljen med širšo množico. A prav tu se skriva njihova moč – te jedi ohranjajo lokalni značaj in kulturno raznolikost.

Kaj nam lestvica pove o slovenski kulinariki?

TasteAtlas opozarja, da njihove lestvice niso absolutna resnica, ampak spodbuda za razpravo in promocijo lokalnih jedi. Gre za povabilo, da cenimo tisto, kar je naše, ter morda okusimo nekaj, kar do zdaj nismo poznali.

Hkrati je razvrstitev opomnik, da nekaterim jedem grozi pozaba, če jih ne bomo znali promovirati ali prilagoditi sodobnim okusom. Je kraški zašink res manj okusen od prekmurske gibanice, ali gre le za manjšo prepoznavnost? Morda bi drugačna priprava ali sodobna interpretacija dvignila nekatere jedi na višjo raven.

Kako bi pa vi določili vrstni red slovenskih jedi? Katera je vaša najljubša in katera najmanj priljubljena? Glasujte in delite svoje mnenje!

Slovenska kulinarična dediščina v globalnem kontekstu

Slovenija je, zlasti v zadnjih letih, postala vse bolj prepoznaven gastronomskih igralec na svetovnem odru. Od Hiše Franko pod vodstvom Ane Roš do vedno večjega števila dogodkov, ki promovirajo lokalne okuse, se Slovenija uveljavlja kot destinacija za kulinarične navdušence.

A seznam TasteAtlasa je tudi opomnik, da moramo ohraniti in ceniti vse plati naše kulinarične dediščine, ne le tistih, ki jih pozna ves svet. Od luksuznih restavracij do domačih kuhinj – naše jedi pripovedujejo zgodbo o tem, kdo smo in od kod prihajamo.

Vsaka jed ima svoj čas in prostor

Lestvica najboljših in najslabših slovenskih jedi je zanimiv vpogled v okuse, preference in tradicijo. Pa vendar je pomembno, da ne pozabimo: okus je subjektiven, vsaka jed pa nosi svojo zgodbo, ki jo je vredno slišati in okusiti. Celostno lestvico pa lahko najdete tukaj.

Napisal: E. K.

Vir: TasteAtlas

Foto: Wikipedia, Freepik